Revija Slovenska vojska - Jure Mikelj: Preteklo zimo si bomo zapomnili po obilni količini snega in črni statistiki nesreč zaradi snežnih plazov. Pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) tej nevarnosti že štiri desetletja namenjajo posebno pozornost in preventivno ozaveščajo ter usposabljajo ljudi.

Tako med drugim komisija za reševanje iz plazov GRZS vsako leto organizira Dneve varstva pred snežnimi plazovi. Letos je dvodnevni tečaj za širšo javnost potekal 20. in 21. februarja v Vadbenem centru Slovenske vojske na Pokljuki.

Prvi dan tečaja sta dopoldan potekali predavanji na temo vremena in snega ter tovariške in organizirane pomoči ob nesreči. Popoldan se je tečaj preselil na prosto, kjer smo udeleženci sodelovali na treh delovnih točkah, in sicer pri sondiranju, uporabi lavinske žolne ter prerezu snežne odeje. Do večera je sledilo še predavanje iz prvi pomoči o poškodbah zaradi plazov in mraza. Drugi dan tečaja smo preživeli zunaj. Hodili smo do kraja, kjer so gorski reševalci iz Radovljice s pomočjo lavinskih psov izvedli vajo reševanja. Nadaljevali smo z delovnimi točkami in utrjevali pridobljeno praktično znanje. Tako smo udeleženci lahko videli, da reševanje izpod plazov ni niti najmanj preprosto, saj je iskanje z žolno lahko za neizkušenega dolgotrajen postopek, sondiranje pa še veliko bolj zahtevno in izkopavanje z lopato zelo utrujajoče.

Kako torej varno v zasnežene strmine? Nujno je predhodno znanje, sami lahko preberemo literaturo in z udeležbo na tečajih znanje utrdimo v praksi. Priprava na turo je naslednji pomemben korak. Pri tem načrtujemo pot, izberemo udeležence, si priskrbimo informacije o stanju snežne odeje in se oskrbimo z obvezno opremo, torej lavinsko žolno, sondo ter lopato. S svojimi izkušnjami so nam lahko v pomoč tudi domači gorski reševalci. Ob sprožitvi plazu je tovariška pomoč najpomembnejša, zato se na ture ne odpravljajte sami, obenem pa ne pozabite, da vam sopohodniki brez obvezne opreme ne bodo mogli pomagati.

Ponovitev tečaja, ki je zadnjih petnajst let bolj množično obiskan, bo predvidoma prihodnje leto. Dvodnevno druženje je navadno potekalo na Pokljuki v sredini januarja. Na GRZS razmišljajo, da bi tečaj v prihodnje zaradi množičnega zanimanja in prostorske stiske pripravili drugje. Zadnjih pet let enodnevni tečaj organizirajo tudi v Ljubljani, v Prevaljah na Koroškem pa dvodnevni tečaj. Najave dogodkov so objavljene na svetovnem spletu in v tiskanih množičnih občilih. Na lokal¬ni ravni bodite pozorni na preventivne aktivnosti planinskih društev, alpinističnih odsekov ali domačih gorskih reševalcev. Daljši zapis o Dnevih varstva pred snežnimi plazovi si lahko preberete na svetovnem spletu na blogu ŠTAB. >>

Dnevi varstva pred snežnimi plazovi

Dom. Gosti oblaki pokrivajo dolino, o sončnih žarkih ni ne duha ne sluha. Računalnik. Spletne kamere kažejo raj na zemlji. Vrhovi, sonce in nedotaknjene bele strmine. Pravljica. Gremo! Nesreča je gotovo zadnja stvar, ki nam v takšnih trenutkih bega po glavi. Stop! Krvavec, Zelenica, Vogel, Raduha!? Na teh krajih so se zimske radosti končale tragično. Vzrok? Snežni plaz!

Tragični primeri doma in v tujini so si kar sledili, zato smo bili seznanjeni s številnimi opozorili in napotki (Puhanje belega zmaja, Plazovi na Zelenici niso od včeraj) za varno gibanje v zasneženih hribovitih predelih. Tovrstna aktivnost je le ena tistih, s katerimi se Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) trudi preventivno vplivati na ljudi. S tem namenom je Komisija za reševanje iz plazov GRZS v okviru Dnevov varstva pred snežnimi plazovi na Pokljuki v Vadbenem centru Slovenske vojske (vojašnica na Rudnem polju) organizirala dvodnevni tečaj, ki je potekal v soboto in nedeljo, 20. in 21. februarja.

Od teorije k praksi
Aktivnosti za maksimalno 60 udeležencev so se začele z zborom ob 8h zjutraj in se končale naslednjega dne okrog 11h dopoldne. V soboto sta se do kosila zvrstili predavanji v učilnici. Meteorolog je pojasnil meteorološke pojave in vremenske spremenljivke, nastanek padavin, pokazal celo paleto snežink ter razložil lastnosti snežne odeje in procese njene preobrazbe. Izkušeni gorski reševalec je nadaljeval o tovariški in organizirani pomoči ob nesreči v snežnem plazu, kar je obsegalo priprave na turo, izvedbo, vstop na nevarno območje, plaz, reševanje, poučne primere in statistiko. Popoldne se je izvajanje preselilo na prosto, kjer so vladale prave zimske razmere, saj je obilno snežilo. Udeleženci smo sodelovali na treh delovnih točkah: sondiranje, lavinska žolna in prerez snežne odeje z različnimi metodami (kanadska, norveška, švicarska, metoda 3×3 in redukcijska metoda). Tako so vsebine s predavanja dobile še praktično podobo. Do večerje je nato sledilo predavanje o prvi pomoči, in sicer o poškodbah zaradi plazov in zaradi mraza (podhladitev, ozebline, omrzline).

Nedeljsko jutro je prineslo idilične razmere za delo na terenu, ki je zapolnilo čas do konca prijetnega in poučnega druženja. Po zajtrku je tako sledil pohod do peskokopa, kjer so gorski reševalci iz Radovljice izvedli vajo reševanja z uporabo lavinskih psov, sondiranje in izkopavanje. Plaz je namreč pod seboj “pokopal” dve osebi (dva izmed članov sta markirala žrtvi pod snegom). Sledilo je delo po delovnih točkah in utrjevanje praktičnega znanja (ugotavljanje stabilnosti snežne odeje, iskanje zasutih žoln, sondiranje in izkopavanje).

Vtisi
Reševanje izpod plazov ni niti najmanj enostavno. To velja tudi za izkušene gorske reševalce, ki so pri svojem delu podvrženi vremenskim neprilikam in ostalim izzivom. Udeleženci smo imeli težave že v idealnih vadbenih razmerah. Iskanje s plazovno žolno, ki pride v poštev, če jo poseduje tudi zasuti, je za neizkušenega lahko dolgotrajen postopek. Sondiranje je zahtevno, ker je težko presoditi, kaj v resnici se skriva pod snegom (veje, kamenje, kosi opreme, kocke ledu). Izkopavanje pa je še z lopato zelo utrujajoče, z golimi rokami pa je to misija nemogoče.

Dobro je vedeti!
Gibanje v hribih, posebej v zimskih razmerah, zahteva ustrezno psihično in fizično pripravljenost. Znanje, izkušnje in informacije o vremenu in preobrazbi snežne odeje nam pomagajo oceniti nevarnost plazov, kar je predpogoj za nadaljnje odločitve in ravnanje usmerjeno v zmanjševanje tveganja. Absolutne varnosti namreč ni. Mediji obveščajo o nevarnosti snežnih plazov po 5-stopenjski lestvici. Poznavalci so si enotni, da je tovrstno določanje presplošno, saj velja za celotno državo ali širšo regijo, kar pa nujno ne odraža realnih razmer na mikrolokacijah, kjer se gibamo. V prihodnje bi se bilo dobro zgledovati po ukrepih v tujini, kjer so opozorila za ožja območja natančna in verodostojna. Splošno pravilo velja, da se šele tri dni po novo zapadlem snegu lahko spet odpravimo v hribe. V tem času naj bi se sneg že preobrazil, a na to vplivajo različni dejavniki, tako da je ta proces lahko zaključen šele po več tednih. Največji sovražnik je veter, ki nekje sneg odnaša in ga drugje odlaga, takšna mesta so zelo nevarna (klože). 

Na ture se ne odpravljamo na vrat na nos, ampak se nanje pripravimo, kar vključuje tudi rezervni načrt, če dejanske razmere na terenu ne ustrezajo našim predvidevanjem. Ne odpravljamo se sami, ker nam v primeru nesreče ne bo mogel nihče pomagati. Obvezna oprema, ki jo sestavlja “lavinska sveta trojica” (žolna, sonda, lopata), mora biti naš zvesti spremljevalec. Brez nje učinkovito reševanje ni mogoče. Lavinski komplet je mogoče kupiti za 200 evrov. V nahrbtniku naj bo še torbica za prvo pomoč z astronavtsko folijo. Lavinska žolna potrebuje določeno skrb, zato pozorno preberemo navodila proizvajalca. Na vsake toliko časa je potrebna servisa, pred turo preverimo stanje baterije in delovanje (oddajanje in sprejemanje signala). Namestimo si jo pod plast oblačil, da nam jo sila plazu ne odtrga s telesa.

Pred začetkom ture in po potrebi tudi vmes opravimo preizkus trdnosti snežne odeje, s katero ocenimo nevarnost snežnih plazov. Med načrtovanjem ture in med izvedbo smo pozorni na nevarna območja, pri čemer upoštevamo nagib terena, smer neba, konfiguracijo tal, debelino snežne odeje, veter. Za nevarna območja veljajo naslednji ukrepi: opremo odpnemo in jo pred zajetjem plazu skušamo odvreči, tako da nas ta ne vleče globlje v plaz ali poškoduje, toplo se oblečemo, držimo varnostno razdaljo in prečimo posamezno. Če nas plaz zajame, se skušamo obdržati na površju in z rokami zaščititi obraz, da si v notranjosti ustvarimo zračni žep. Ostali opazujejo prehod nevarnega območja in si v primeru plazu zapomnijo tri točke: kje je oseba stopila v nevarno območje, kje jo je odneslo in kje je bila zadnjič videna.

V primeru sprožitve plazu se osebe zunaj njegovega dosega umaknejo na varno in nemudoma začnejo z ukrepi reševanja. POZOR! Prvih 15 do 20 minut je »zlatih«, če žrtev ni utrpela usodnih poškodb zaradi plazu, jo lahko uspešno rešimo. Kasneje možnost preživetja pada. Res so nekateri preživeli tudi po več urah, a na to se ne gre zanašati. Čas je ključna komponenta, zato je toliko opozoril namenjenih obvezni opremi, ki edina omogoča učinkovito tovariško pomoč. Idealna časovnica: 5 min za iskanje, 5 min za izkopavanje in 5 min za prvo pomoč. Nekdo naj z varnega območja opazuje plazovino in višja pobočja, da v primeru novega plazu opozori kolega, ki pregleduje plazovino, ta naj si izbere varno pot umika. Z mobilnim telefonom pokličemo reševalce na 112, če seveda pokritost s signalom to sploh omogoča. Drugi naj s hitrim vidnim pregledom in klicanjem prečesa plazovino. Žrtev je lahko le delno zasuta ali pa jo je plaz odložil na robu. Zapomnimo si, da se ta obnaša podobno kot tekoča voda (grape, ovire, zavoji). Naslednji ukrep je iskanje z žolno, s katero navežemo prvi kontakt, nadaljujemo z grobim določanjem in finim lociranjem. Za hitro iskanje z žolno se pripravljajmo doma s kolegi, zakopljimo (prižgano!) žolno, ki jo potem iščemo. Lokacijo prebodemo s sondo, da potrdimo prisotnost žrtve pod snegom, na kraju najdbe jo pustimo zapičeno v sneg. Takoj začnemo z izkopavanjem. POZOR! Ne kopljemo neposredno nad žrtvijo, ker se lahko pogreznemo nanjo, ji zasujemo zračni žep, sneg se nam kotali nazaj v luknjo, žrtev težko potegnemo ven, pri čemer je potrebno vedno upoštevati možnost poškodb hrbtenice. Na pobočju se tako spustimo nekoliko nižje in se skušamo do žrtve prebiti z vodoravnim kopanjem v obliki klina v plazovino. Tako nastane ustrezna podlaga za izvleko in oskrbo žrtve. Ko se prebijemo do telesa, skušamo osvoboditi glavo, ker je veliko zasutih obrnjenih z glavo navzdol, kar izkopavanje še zavleče. Pri tem opravilu se menjavamo, da to poteka čim hitreje.

Žrtvi nudimo prvo pomoč: nezavestnega položimo v ustrezen položaj, morebiti zamašene dihalne poti očistimo, če oseba ne diha izvedemo temeljne postopke oživljanja (2 vpiha, 30 stiskov prsnega koša). Oskrbimo ostale poškodbe nastale zaradi plazu ali mraza (običajna je podhladitev). POZOR! Pri premikanju vedno upoštevamo sum poškodbe hrbtenice. Zavestni naj se ne premika, saj čez čas lahko umre zaradi krvnih strdkov. Žrtev zaščitimo pred vremenskimi vplivi z astronavtsko folijo. Če nas je dovolj in znamo izdelati improvizirana nosila, lahko sami izvedemo transport v dolino, v nasprotnem počakamo na reševalce. Žrtve brez žolne iščemo s sondiranjem, najprej grobim (70 x 70 cm) in nato finim (30 x 25 cm). V tem primeru skušamo plazovino čim manj “onesnažiti” (pljunki, cigareti, hrana, urin), ker s tem olajšamo delo lavinskim psom, ki so nepogrešljivi pri iskanju zasutih v plazovih.

Kako torej varno v zasnežene strmine?
Koristilo nam bo predhodno znanje, teoretičnega pridobimo iz literature (knjižnice, svetovni splet1) in praktičnega na organiziranih tečajih (planinska društva, GRZS). Priprava na turo je naslednji korak, pri tem načrtujemo pot, izberemo udeležence, priskrbimo informacije o stanju snežne odeje in se oskrbimo z OBVEZNO OPREMO – žolna, sonda in lopata. V PRIMERU PLAZU JE TOVARIŠKA POMOČ NAJPOMEMBNEJŠA, ZATO SE NA TURE NE ODPRAVLJAJTE SAMI, VENDAR VAM SOPOTNIKI BREZ OBVEZNE OPREME NE BODO MOGLI POMAGATI. Številni bi lahko bili rešeni, a to neopremljenim spremljevalcem ni uspelo. Z izkušnjami so vam lahko v pomoč domači člani gorske reševalne službe, s katerimi se je bolje srečati pred turo kot pa kasneje v težavah. Reševanje iz plazov tudi za gorske reševalce predstavlja zahtevno okolje in kljub veliki požrtvovalnosti ne morejo delati čudežev. 

Tečaji
Dnevi varstva pred snežnimi plazovi imajo že zelo dolgo tradicijo, tako da začetki segajo štiri desetletja v preteklost. Zadnjih 15 let je dogodek bolj množično obiskan. Dvodnevno druženje je dobilo dom na Pokljuki ob ustaljenem terminu v sredini januarja. Na GRZS razmišljajo, da bi v prihodnje kraj spremenili zaradi množičnega zanimanja in omejitev na Pokljuki (60 mest v učilnici in za prenočevanje). Zadnjih pet let je enodnevni tečaj izpeljan tudi v Ljubljani, medtem ko je na Koroškem (Prevalje) poznan dvodnevni tečaj. Objave so na svetovnem spletu na straneh GRZS, planinskih društev, o gorah in hribih, tiskanih medijih. Na omenjeni tečaj se je bilo potrebno predhodno prijaviti in plačati znesek 30 evrov (prenočišče, prehrana). Prihodnje leto se obeta ponovitev, mogoča je sprememba lokacije, a s prijavo ne odlašajte, število prostih mest se kaj hitro zapolni. Na lokalni ravni bodite pozorni na preventivne aktivnosti planinskih društev, alpinističnih odsekov ali domačih gorskih reševalcev. Toplo priporočam! Pa srečno!

Jure Mikelj