Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gamzov Skret

Pavel Kunaver: Iz malo znanih krajev Kamniških Planin
Pod Koglom - 14.11.10

Če korakaš v Bistrico, se ti pod Kopišči odpre pogled v konec doline in na sive vrhove. Z njih vodi v dolino nešteto žlebov, ki se stekajo v druge večje. Tudi izpod lepe Skute pada v dolino tak žleb. V sredi je predeljen s stenami; skoraj se vidi, kakor da bi ne bilo mogoče črez nje. Pod stenami v desno pa se opazi velika črna pika: jama v steni. Ni globoka, pa precej velika. Gamzom služi v zavetje pred neurjem in plazovi. Zato se nahaja v njej množica odpadkov divjih koz, kar je dalo kraju naslovno ne ravno estetično ime. Toda nas zanima le žleb, ki ga imenujemo vsega »Gamzov Skret«, in njega okolica, ki je vredna obiska onih, ki si žele miru v veličastvu narave.

Gojili smo s prijatelji že dolgo časa željo, obiskati ta kraj. Vedeli smo, da je ta žleb vzporeden z onim v Žmavčarjih, a vendar precej oddaljen od njega. Vprašali smo še nekega znanca, ki je že hodil tam, kako in kaj. Rekel je: »Če boste šli doli po žlebu, tedaj se Vam bode hudovidelo, pa se bo vendar dobro izteklo.«- Zgodilo se je tako in sicer bolje, nego smo pričakovali.

S Kamniškega Sedla - nekaj časa naše operacijske točke -smo krenili preko Kotličev. Dan je bil lep, da si lepšega želeti nismo mogli - pač pa hladnejšega. Iz Kotličev smo prešli na TurskoGoro, kjer nas je osupnila velikost kamenitega plazovja, ki je bilo vzrok silnemu bobnjenju ob času, ko sva se morala s tovarišem vrniti izpod Mrzle Gore. Od tu se je namreč usipalo skalovje v dolino, ker ga mastna razmočena plast rdeče rjave ilovice pod njim ni mogla več držati.
Nadaljnja pot - to se mora priznati - je jako lepo izpeljana in se ogne vsem zaprekam; je pa ves čas zanimiva že zaradi sestave gore same in zaradi lepega razgleda na jug in sever. 

Z vrha Turske Gore, ki smo ga v prav neznatnem času dosegli, smo se umaknili vetru v majhno zavetje na južni strani. Mahovita podlaga nam je prav prijetno dela, preden smo odšli navzdol pod Rinko, kjer je konec žrela Turskega Žleba.
Od tu smo zasledovali stezo, ki pelje proti Skuti in nanjo. Toda še preden smo se jeli dobro dvigati, se je ločila markacija črez prodove na levo, kamor smo gledali tudi mi. Steze ni, le markacija pelje črez divje razrite prodove, kjer je treba skrbno paziti, da ne stopiš v kako špranjo; kajti ob ostrem robu skal bi si nogo gotovo zlomil. Markacija pa ima drug namen - namreč ogne se vseh sten in pripelje te, če ji slediš j do steze, ki drži od Kokerskega Sedla na Skuto. Toda boljše in interesantnejše je vendarle iti črez Skuto, kakor pa na ta način se je izogniti - seveda če ni sile.

Veseli smo bili, da so se končali Podi in nas je markacija pripeljala na mehke pašnike; tu nas je pustila na cedilu. Le redko kje se še najde rdeča lisa sicer pa te mora voditi lastna izkušnja in previdnost. Nas je vodila tu izkušnja, ker smo pred nekaterimi tedni hoteli iti na Skuto, pa smo morali bežati pred nevihto, da smo se ji ognili.
Tam, kjer se navadno nahaja markacija, stojiš pred globokim in širokim žlebom, lepo poraslim s svežo travo. Na nasprotni strani žleba se pričenjajo stene, ki postajajo višje gori ploščate in izginjajo v stenah Skute. Niže doli preidejo travna tla v prodove, ki pa zopet izginjajo, in žleb se zoži. Njegova pobočja postajajo vedno strmejša in res se »hudo« vidi v dolino.

Spustili smo se po prodovih navzdol. Na njih koncu se, kakor rečeno, žleb zoži in skalovje na nasprotni strani neha. Tu se oni, ki hočejo priti na Kokersko Sedlo, zopet prično dvigati proti Podom in pridejo v bližino Skute. Mi pa smo se spustili po žlebu navzdol in na njega desni breg. Levi postaja strmejši in stene, gladke in visoke, je nemogoče preplezati. Tudi desnega brega strmina je velika. Ruševje, kar ga je bilo, smo se željno prijemali, sicer pa je cepinova ost storila svojo dolžnost. Vedno bolj smo se oddaljevali od žleba in se umikali skalam. Končno zagledamo pod seboj polico, pod to pa je izginilo dno za kakih 50 m. A polica! Noben človek ni naredil steze po njej, vendar je izhojena. Množica divjih koz, menjajoča tu črez svoje pašnike, jo je izhodila. Nešteto vtisov ostrih parkeljcev je bilo tu. Tem smo sledili na desno.
Polica je izvrstno izražena, a se kmalu strmo pogrezne. Tu je bila dolga trava, močna, kakor bi bila iz samih nitij in zanesljiva, da smo se brez vsake skrbi obešali na njeno moč. Končno se polica razširi in zleteli smo po njej ter stali pod stenami, prišedši čreznjo tako lahko. Divjih koz steza gre zopet navzgor na desno in se razgubi na sočnih pašnikih. Zavili smo na levo pod steno tja proti Gamzovemu Skretu. Ni nam pa bilo za jamo, ampak da bi pod debelim snegom dobili nekoliko vode; kajti solnce je neusmiljeno pripekalo. Snežišče pa ni imelo niti ob straneh nikake luknje, kjer bi se nahajala voda. Zato smo se podrsali po njem, dokler je šlo. Na koncu je šumela črez skale bistra vodica; ta nas je poživila. Držali smo se zopet desne, ker smo slutili, da se naravnost pod nami, pod pašniki nahajajo zopet stene. Res smo kmalu prišli pod nje. Vabile so nas na njih bele očnice, a nabrali smo jih le malo.

Še vedno ob desni hodeč, smo zapustili stene in ponižno bukovje in smo prišli do prvega košatega drevesa. Vlegli smo se na suho vejevje in pretekle so ure, ko smo se zbudili. Ni bilo časa čakati večernega hladu niti mraka - hiteli smo navzdol na desno preko žleba, ki se je tu začel, in smo naleteli na lovsko stezo v goščave.
Tej smo lahko sledili do doline.

Pavel Kunaver
PV 1912/5
Foto G-L: Boris Štupar


Pod Koglom - 14.11.2010

   

Topel, a vztrajen, veter podi oblake in nam bistri misli. Danes smo prepustili Gamsov skret njegovim uporabnikom. Sneg, ki se sicer ob odjugi topi, dodobra poveča nevarnost pri uporabi sicer naravnih prehodov. Sploh pa naš namen ni bil takšen, da bi zato morali kaj više. Bil je le spoznanje drugačnih hribovskih pogledov. Studenec pod Koglom pa mirno teče naprej.

Boris Štupar



 


commons.wikimedia.org.: Compton - Ojstrica, Planjava in Brana 1696

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti PV RAZ

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti