Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Jesen je tu in z njo Memorial

Martina Čufar: Začnem pri koncu, pri včerajšnjem 16. Johanovemu memorialu, ki se ga sicer ne udeležim vsako leto kot Matej Sova, se ga pa vedno, ko sem v Sloveniji.

Ker je vzdušje sproščeno, zabavno in ker imamo priložnost dirkati po večraztežajnih smereh brez teže kompletov in trenja vrvi, ki te vleče navzdol. Fantje čez Gobo, punce čez smer zraven Tržaške. Gotovo gre za ene najdaljših top rope-ov na svetu. Smer sem šla »obnovit« en dan prej, tako da sem res lahko plezala tekoče in uspela podreti tudi lanski rekord Maje Šuštar, ki je zdaj 7 min 35. Le nekaj manj kot rekord, ki ga je pred leti za precej daljšo in težjo Gobo postavil Klemen Bečan, in ki mu letos fantje niso prišli blizu. Zmagal je Domen Škofic z 10 min 4s, tih za petami sta mu bila veterana: Luka Zazvonil in Matej Sova! Bravo fantje!

Iz Francije sem prišla šele pred nekaj dnevi. Tam se je sezona plezanja v granitu več ali manj zaključila, zadnjič sem bila v njem 3. septembra, z romunsko prijateljico Irino, s katero sva preplezali Or-or (250 m, 7a+) v Pointe Lachenal, dva dni kasneje pa sem svojo sestro Ireno odpeljala še čez Arete de Cosmiques, meni prva »vodniška« tura, Ireni pa lep plezalni izziv (IV+). Zaključek sezone na višini je bil začinjen še s poletom v tandemu z jadralnim padalom z vrha Aiguille du Midi! Enkratno je bil poleteti nad vsemi granitnimi špicami!

Sledilo je obdobje plezališč in tudi malo umetne stene (če je deževalo). Preplezala sem Voie de Guy (8a) na flash, pa 74 carats (7c) na pogled, ena 8a+ pa kar ni hotla pasti, sem morala 14x!!! vanjo, da mi je uspelo vpeti njen vrh, in sicer Supplement de mensonge v novem plezališču ob jezeru Annecy. Tako sem si jo želela zato, ker je na koncu ful lep kapnik!

No slednjih sva imela med tridnevnim obiskom Verdona z Nicotom skoraj že preveč (zaradi boleče kože)! Takoj ko je Nico zaključil poletno sezono dela, sva se odpeljala v Verdon (Tommy je ostal pri francoski babici), kjer so bile razmere idealne, saj je prej v sicer ne pogosto plezanih smereh plezala ekipa FFcam (Yann Ghesquiers, Francois Lombard …) in tako pustila vsaj malo magnezija, da je bilo plezanje olajšano. Najin cilj je bila smer Une jolie fleur dans la peau de vache (250 m, 8b). A ker je bilo prvi dan prevroče, predvsem pa, ker sva bila malo pozna, sva šla raje v smer, ki je cel dan v senci, Electoraux chocs (180m 8a+). Prvi raztežaj je dolg kar 60 m in rabiš 19 kompletov! Na pogled ravno zato ni šlo, saj jih nisva imela, pa še trenja je bilo preveč, tako da sem se na koncu komaj premikala. Je pa Nicotu uspelo kor drugemu. Sledita 7b+ in mega lepa in tehnična 7c (ful vesela, da mi je uspelo np), za konec pa mega težka 8a+, z umetno luknjico za en prst … moja nočna mora. Sem samo potehničarila čez in bila v mislih že v smeri Une jolie fleur.

Slednja se nahaja v lepi steni Le Duc, ki jo krasi na stotine kapnikov! Najbolj znana smer v tej steni je Alix (7b), ki je bila oblegana vsak dan. Pri naju kake gužve ni bilo. Po lahki 6b sva se takoj znašla pod velikim previsom 8-bjke. Najprej sva jo okrasila s 15. kompleti ter razvozlala gibe. Ti niso prav komplicirani, le precej vzdržljivosti v velikem previsu je potrebno. Padla sem na ključnem mestu malo pred koncem, Nico še malo višje, a ker so naju čakali še trije težki raztežaji in ker nama je zaradi vročine (tudi v senci je bilo vroče) začelo najedati blazinice na ostrih kapnikih, sva šla naprej. Sledi super estetski 7b ter če en 8a z petimi zvezdicami, ki mi ga je uspelo preplezati na pogled. Takoj ko se iz zelo previsnega položi v malo manj previsno, mi gre precej bolje od »nog« in me manj navija.

Za tisti dan sva s tem končala, želela sva prihraniti malo moči in kože za zadnji dan. Jutranji občutki niso bili ravno optimistični, oba naju je zelo pekla koža, podlahti pa tudi niso bile sveže. V 8b je Nico najprej padel res čisto na koncu, jaz sem prišla še malo dlje kot prejšnji dan, a bi rabila kak dan pavze za to da bi jo lahko splezala. Tako da sem ostala gor, Nicotu je uspelo kot drugemu v navezi, kar je v takem previsu po mojem mnenju še težje. Naprej se je vse odvijalo super, 7b, 8a ter zadnja 8a, vse v prvo, zadnji cug na flash. Potem sva pa komaj še volan držala in sukala med šesturno vožnjo nazaj v Chamonix! Verdon ima res tak potencial, da me čudi, da v njem pleza tako malo plezalcev!

Martina Čufar

 06.10.2013


G-L, 05.10.13: V soboto (16. Johanov memorial)


Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti