Februar 2005: Tudi v našem glasilu ne moremo mimo jubileja najstarejše revije v Sloveniji ...
PLANINARJENJE
Jubilej najstarejše slovenske revije
Ta mesec ne moremo mimo jubileja najstarejše slovenske revije – Planinskega vestnika – saj gre za izjemen slovenski kulturni dogodek. Pred 110 leti je namreč izšla prva številka te revije.
To je bilo 8. februarja 1895, Planinski vestnik pa je izšel kot glasilo Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani. Planinski vestnik se je v svoji prvi številki predstavil javnosti z naslednjim programom: "Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor "Sl. pl. dr." od leta 1985. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike… donašal različne društvene vesti in domače in tuje turistične in planinoslovne novice ter tudi poročal o delovanju "Slovenskega planinskega društva" … priobčevali bodemo tudi životopise znamenitih slovenskih hribolazcev iz prejšnjih časov … Namen našemu časopisu pa je vzbujati zanimanje za slovenske gore, planine in kraški svet ter vnemati za turistiko in delovanje "Slovenskega planinskega društva"«.
Planinski vestnik velja za najstarejšo revijo, ki v slovenskem jeziku neprekinjeno izhaja že od ustanovitve 1895. Resda je v obdobju druge svetovne vojne revija izhajala v daljših presledkih – prenehala pa ni. Za zelo kratek čas je spremenila ime (takoj po drugi svetovni vojni »Gore in ljudje«), vendar pa je zasidrana v slovenskem kulturnem prostoru kot revija z veliko ins častivredno tradicijo. Planinski vestnik po pomenu presega okvirje planinske organizacije, ki je izdajatelj, in planinstva kot prostočasne dejavnosti. Že od vsega začetka je bil zasnovan kot izobraževalna revija, ki objavlja vsebinsko zelo raznolike članke, povezane z gorskim svetom. V času, ko je planinstvo bistveno pripomoglo h krepitvi slovenske nacionalne zavesti, je prav pri tem Planinski vestnik odigral zelo pomembno vlogo. V reviji so svoje prispevke (bodisi strokovne, bodisi literarne) objavljali mnogi ugledni Slovenci, odigral Planinski vestnik pa je tudi odigral pomembno vlogo tudi pri razvoju gorniške fotografije.
V vseh obdobjih je bil Planinski vestnik ogledalo dela planinske organizacije in gorniške kulture, izraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev. V prvem obdobju (pred I. svetovno vojno) je revija poleg ideje planinskega udejstvovanja delovala imela še izrazito narodno ozaveščevalno vlogo pri zaščiti naših gora pred agresivnimi nemškimi težnjami, med obema vojnama je postala zgodovinski zapisnik planinskih dogodkov in podvigov, predvsem v domačih gorah, po drugi vojni pa je začela spremljati tudi razvoj planinstva in alpinizma po svetu, še posebno v luči izjemnih uspehov slovenskega alpinizma v tujih gorah, predvsem v Himalaji.
Danes poskuša Planinski vestnik slediti evropskim trendom. Je vsebinsko raznovrstna revija, saj objavlja najpomembnejše informacije o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih. Prinaša predloge za izlete ter opise alpinističnih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediščine v gorskem svetu, leposlovne prispevke in pesmi ter slovstvene ocene, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske tujih gora, trekinge, turno smučanje itn. Vse to je dokumentirano s kakovostnimi barvnimi fotografijami. Skratka, Planinski vestnik je revija, namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa tudi obveščevalec o bogati dejavnosti Planinske zveze Slovenije.
Vladimir Habjan