Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Julius Kugy - pisatelj, ki je bil doma v gorah

Primorski dnevnik: TRST - Založniška hiša Lint in tržaško društvo XXX Ottobre sta zapolnila veliko vrzel na italijanskem knjižnem trgu.

S prevodom knjige Božanski nasmeh Monte Rose v italijanski jezik (z naslovom Nel divino sorriso del Monte Rosa; v nemškem jeziku se delo glasi Im göttlichen lächeln des Monte Rosa) sta končno ponudili italijanskim bralcem še zadnjo neprevedeno delo Juliusa Kugyja, velikega pisatelja, planinca in humanista, ki se je rodil pred 150 leti v Gorici, umrl pa je leta 1944 v Trstu. Knjigo so predstavili v torek v konferenčni dvorani muzeja Revoltella.

O Kugyjevem liku ter o knjigi sami so spregovorili predsednik društva XXX Ottobre Giorgio Godina, založnik Giancarlo Stavro, prevajalka Marina Bressan, pisatelj Spiro Dalla Porta Xydias, novinar Luciano Santin in novinar Teresio Valsesia, sicer predsednik sekcije CAI v kraju Macugnaga pod goro Monte Rosa. Knjiga o gori Monte Rosa je izšla leta 1940, ko je Kugy stanoval v Ul. Sant’Anastasio št. 20 v Trstu. Star je bil 82 let, kljub temu pa je še vedno rad zahajal v planine, še posebej v času, ko so mu odmaknjeni vrhovi začasno oddaljili duh od fašizma, nacizma in vojne, katere je odkrito sovražil, kot je povedal Luciano Santin. V svojem življenju je Kugy veliko prepotoval in stanoval je marsikje, vseskozi pa se je baje imel za »prebivalca doline Trente«. Božanski nasmeh Monte Rose, eden izmed klasikov planinske književnosti, predstavlja zaključek Kugyjevega pisateljevanja (pa čeprav je knjiga Iz minulih dni izšla pozneje, leta 1943), nadaljevanje planinsko-literarne poti po zgledu dela Pet stoletij Triglava (1937).

Spiro Dalla Porta Xydias je brez dlak na jeziku izjavil, da je praznina na polici Kugyjevih italijanskih prevodov predstavljala pravo sramoto tako za italijanski alpinizem kot za Trst, saj je Kugy največji predstavnik nemške kulture v tem mestu. Dalla Porta Xydias se je nadalje spraševal, zakaj je Julius Kugy tako pomemben lik. Bil je pisatelj, planinec, glasbenik in trgovec, ni pa bil edini. »Kugy je zaslovel, ker je bil v resnici velik poet. Poet, ki je pisal v prozi, najbolj priljubljeni književni obliki v svetu planinstva. Kugy je bil estet, njegovo oko je bilo vedno pripravljeno ujeti lepoto naravnih pojavov, poezija pa se je v resnici skrivala v globinah njegove duše,« ga je na poetičen način opisal pisatelj, ki je tudi predsednik italijanske skupine gorskih pisateljev.

Prevajalka Marina Bressan, germanistka, je opisala Kugyjev slog pisanja. Strinjala se je, da gre pravzaprav za poezijo, to pa nalaga prevajalcu precejšnje težave. »S prevajanjem sem tudi sama opravila pravi gorski podvig, povzpela sem se na Monte Rosa, na goro, ki je za Kugyja vrh vrhov. Pisatelj me je marsičesa naučil, pravi življenjski nauk je njegovo ponižno spoštovanje narave, ki je zanj edini Heimat - domovina,« je dejala Bressanova, ki si je med prevajanjem zamišljala pisatelja med pikolovskim popravljanjem lastnih spisov v dolini Trente ali v Ovčji vasi.

Med gosti je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Franc Ekar. Založniški odbor PZS je v začetku junija izdal ponatis Kugyjeve knjige Dr. Julius Kugy - iz mojega življenja v gorah, ki je izšla leta 1937 v prevodu Mire M. Debelak. Nova izdaja (v 2000 izvodih) vsebuje tudi doslej neobjavljeno dopisovanje med Kugyjem in Debelakovo. »S tem, tako kot z z izdajo znamke, smo hoteli počastiti 150. rojstni dan velikega človeka, ki še danes združuje Slovence, Italijane in Avstrijce,« je za PD povedal Ekar. Na vrsti so številne pobude v zvezi s pomembno obletnico: 12. julija bo v Trenti proslava v spomin na Kugyja in Tumo, medtem pa bo v Sloveniji stekla promocija televizijske nadaljevanke o Kugyju. Ekar je še napovedal, da bo oktobra v Ovčji vasi skupni delovni posvet PZS, CAI in avstrijske zveze OEAV. »Za nas je pomembno, da se posveta udeležijo tudi predstavniki slovenskih planinskih društev v zamejstvu,« je podčrtal. (af)

27.06.2008

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti