Borut Peršolja: Odziv Planinske zveze Slovenije na članek v Delu, 1. oktobra 2011 - Maca Jogan ...
Maca Jogan je v članku zapisala: “V imenu »nove evangelizacije« se na vseh področjih v slovenski družbi krepi razkol med »katoliškimi« (npr. pedagogi, pravniki, zdravniki, planinci, pevci itd.) in tistimi, ki so »v temi« (kot je bilo moderno v zadnjem desetletju 20. stoletja) ali so »zmedeni« (ker pač niso več pripadniki »prave vere«) in se ne zavedajo, da je edino pravilna drža samo povezava katerekoli dejavnosti (in tudi strok, znanosti) z vero (lahko izjemoma tudi kakšno drugačno, važno, da je vera!).”
Čeprav ni natančno razvidno, kje avtorica vidi razkol med planinci, pojasnjujemo naslednje: dejstvo je, da smo že pred drugo svetovno vojno imeli na slovenskem dve planinski organizaciji (Slovensko planinsko društvo in Turistovski klub Skala), ki pa razkoraka nista širili na polju »nove evangelizacije«, temveč na polju alpinistike in kulturnega delovanja v gorah (mladi TKS) v nasprotju z gospodarsko dejavnostjo (stari SPD). In dejstvo je, da imamo tudi sedaj dve planinski organizaciji: Planinsko zvezo Slovenije in Zvezo gorniških klubov Skala. Ob priliki konference slovenskih planinskih društev iz zamejstva in tujine v letu 2008 smo izvedeli, zakaj tudi so se ustanovili: “Priznati je treba, da je na začetku ustanavljanja gorniških klubov, ki so se leta 1997 združili v Skalo, botrovala predvsem tedanja enostranska politična usmeritev Planinske zveze.”
O neutemeljenosti tega razloga lahko presodi vsakdo, ki je sooblikoval slovensko gorniško tradicijo. Nenazadnje pa ima Planinska zveza Slovenije od leta 1973 Častni kodeks slovenskih planincev, v katerem je v poglavju Odnosi med planinci med drugim zapisano: “Povsod v družbi, v gorah pa še bolj, mora obveljati načelo enakopravnosti med planinci. Nezdružljivo s pravim planinstvom je kakršnokoli socialno, narodnostno, rasno in drugo razlikovanje. Enakopravnost se v gorah izraža z načelom solidarnosti, z medsebojnim razumevanjem, obzirnostjo do naravnih, socialnih, zdravstvenih, starostnih, spolnih in drugih individualnih razlik, ki zahtevajo vzajemno razumevanje in posebno ravnanje. Načela humanizma in tovarištva imajo v takem primeru še poseben poudarek.” Tej idejni in programski usmeritvi sledimo še danes, zato je Planinska zveza Slovenija, v katero je vključenih 269 planinskih društev s prek 57.000 posamezniki, odprta za vsakogar.
Borut Peršolja