Slovenske novice - Tina Horvat: Tomaž Rotar dodatno pojasnjuje dogajanje na gori smrti.
Po tragediji treh alpinistov so se pojavili dvomi o poštenem ravnanju nepalske odprave.
Od tragičnega razpleta letošnjega osvajanja druge najvišje gore na svetu K2 (8611 m), ko se je po zmagoslavju odprave nepalskih alpinistov, ti so prvi pozimi osvojili zadnji še neosvojeni osemtisočak, v treh tednih smrtno ponesrečilo kar pet alpinistov, mineva že več kot mesec dni. Kot kaže, pa bo dogajanje na K2 še dolgo burilo duhove svetovne gorniške javnosti, saj je ostalo vse preveč neodgovorjenih vprašanj, zakaj se je zgodila tako huda nesreča.
Trojica iskala pot in izginila
Tudi v Slovenskih novicah smo ves čas spremljali osvajanje zadnjega pozimi še neosvojenega osemtisočaka. Predvčerajšnjim smo objavili zgodbo o neraziskanem dogajanju, o katerem zdaj tečejo razprave po vseh svetovnih gorniških medijih in forumih.
Poročanje o morebitnem nečastnem dogajanju na K2, povzeto iz pisma, ki smo ga nekaj dni po vrnitvi iz Pakistana prejeli od slovenskega alpinista Tomaža Rotarja, je v domači gorniški javnosti seveda povzročilo nemalo razburjenja. Nekateri kar ne morejo verjeti, da je alpinizem zašel tako daleč, drugi kot krivca za takšen razvoj omenjajo komercializacijo alpinizma, tretji pa so napačno sklepali, da je Tomaž Rotar obtožil nepalske alpiniste, da so porezali vrvi. Zato smo 48-letnega alpinista prosili za dodatna pojasnila, ki bodo osvetlila dogajanje.
Prav Rotar se je namreč v svojem drugem poskusu zimskega vzpona na K2 povzpel najviše od vseh, ki so se vrnili v dolino, razen Sajida Ali Sadpare, sina enega od pogrešane trojice. Zaustavila ga je velikanska nevarna in neprehodna ledeniška razpoka na višini okoli 8000 metrov. Pri njej se je obrnil in se vrnil v življenje. Poleg Sajida je tudi zadnji, ki je videl in govoril s trojico alpinistov, ki so se odločili drugače in nadaljevali iskanje poti čez razpoko in potem brez sledi izginili na vršnem območju. Po njihovem izginotju so bile končane vse letošnje odprave, pojavile pa so se govorice, da je njihova smrt morebiti povezana z domnevnim ravnanjem Nepalcev.
Javno jih je obtožil Pakistanec
Najprej nam je Rotar, ki je bil član odprave SST, pojasnil, da že vse od vrnitve v domovino zbira informacije in išče odgovore, kaj se je dogajalo na K2. Eden od trojice izginulih alpinistov, John Snorri, je bil namreč njegov dobri prijatelj, saj sta se že prejšnjo sezono skupaj namenila osvojiti osemtisočak, a je bila odprava predčasno prekinjena.
Nihče še ne ve, kaj se je zgodilo z njimi, je pa prepričan, da bo čas prinesel odgovore, ki bodo pokazali celotno dramo letošnje odprave na najtežji in najsmrtonosnejši osemtisočak na planetu. »Predvsem si želim odgovoriti na vprašanje, zakaj nihče od nas ni vedel za ledeniško razpoko, ki je meni in drugim preprečila vrh. Razpoka je bila neprehodna in na njej ni bilo razen ene povešene in neuporabne vrvi nobene druge. Kako so Nepalci prišli čeznjo, glede na to, da so potem zatrjevali, da so napeljali vrvi oziroma uporabljali napeljane od višinskega tabora 3 do vrha, vključno čez to razpoko? In – zakaj nas niso opozorili na to prepreko? Med pripravami na vzpon na vrh nikoli ni bilo govora o kakršni koli razpoki, in bolj ko se o tem sprašujem, manj mi je jasno. Zato srčno upam, da bo čas pokazal, kaj je bilo tu narobe.«
Kot je znano, se je 16. januarja najprej smrtno ponesrečil Španec Sergi Mingote, pomočnik vodje največje letošnje odprave na K2 Seven Summits Treks (SST), nato je zdrsnil član iste odprave Bolgar Atanas Skatov. 5. februarja pa so nekje v vršnem delu gore izginili islandski alpinist John Snorri, pakistanski vodja njegove odprave Muhamad Ali Sadpara in Čilenec Juan Pablo Mohr (SST). Pakistanske oblasti so odredile iskalno akcijo in vanjo vključile vojaške helikopterje.
Čeprav je bil v središču dogajanja, Rotar niti mesec po vrnitvi ne more razjasniti vseh drugih dvomov, ki so se pojavili. »Odprava je bila ves čas v središču pozornosti mednarodne gorniške javnosti. Poleg tega so se po družabnih omrežjih pojavljale mnoge nepreverjene informacije, med njimi tudi ta, ki se sliši neverjetno, da so Nepalci za sabo porezali svoje vrvi, da bi s tem onemogočili vzpon drugim. Pri tem naj poudarim, da sam nikoli nisem rekel, da se je to zgodilo, sem pa seveda navedel javne obtožbe Nazirja Sabirja, pakistanske alpinistične legende, ki ga dobro poznam, saj je izvajal logistiko pri moji odpravi na K2, ko sem vrh osvojil,« pojasnjuje Rotar. Ideja o rezanju vrvi se mu sicer zdi neverjetna, saj bi s tem vsakdo onemogočil tudi lasten spust z gore.
Vdovina prošnja
Kaj naš sogovornik meni o dvomu, da so Nepalci sploh osvojili vrh? »Uradno je vrh brez dvoma priznan in vzpon je zapisan v zgodovino. Tudi sam resnično verjamem, da so prišli na vrh. Če bi bilo drugače, bi bila to izjemno velika škoda za Nepal, narod velikih alpinistov. Res pa je, da je okoli tega zelo veliko nejasnosti.
Dvom je najprej sprožil zelo dolg čas, kar štiri dni, za objavo fotografij z vrha, med katerimi ni bilo nobene skupne. Poleg tega naj nihče ne bi uporabljal GPS-sledilnika, kar je v teh časih, ko domala vsakdo uporablja to napravico, čeprav za pot na domači grič, skoraj neverjetno, glede na to, da je šlo za zgodovinski podvig. Prav tako bi njihove GPS-sledi lahko pomagale pri razjasnjevanju okoliščin smrti trojice, če so morda sledili njihovi poti oziroma morebitnim napeljanim vrvem, vendar še nikjer nisem zasledil, da bi vsaj eden od Šerp ponudil svojo GPS-sled kot dokaz, da so bili na vrhu, oziroma kot pomoč pri iskanju izginulih,« je dejal.
4 dni je trajalo, da so Nepalci pokazali fotografije z vrha.
Za konec Tomaža Rotarja še povprašamo, ali bo morda po vsem tem poskušal še enkrat osvojiti zimski K2. To ni več njegov cilj, pravi, se bo pa verjetno odzval na prošnjo Johnove vdove, da bi sodeloval pri iskalni akciji njenega moža: »Najprej sem hotel vse pustiti in pozabiti. A vendar sem se zaradi njega odločil, da poiščem resnico o njegovem izginotju in morda pomagam pri iskalni akciji, za katero me je prosila njegova vdova. Dvakrat mi je rešil življenje, in to je najmanj, kar lahko storim zanj in za njegovo družino.«