Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kabinet čudes:

Delo - Boštjan Lužnik: ... Gorsko bojišče v času vojne in zime

Boji s sovražnikovo vojsko so pojenjali, saj je novi sovražnik obema vojskama postala narava.

Jugovzhodno bojišče prve svetovne vojne, katerega del je bila soška fronta, je bilo dolgo okoli 600 kilometrov. Poleg slovenskega in italijanskega krasa je fronta potekala po vrhovih gora in v alpskih dolinah. Vojaki so se bojevali na višinah več kot 2000 metrov nad morjem.

Bojevanje v gorskem svetu je bilo težko že poleti in se je stopnjevalo do meje nemogočega pozimi. Sovražnikovi vojski se je pridružil naravni sovražnik − mraz in vse nevšečnosti, ki jih zima prinese s seboj.

Zima se je v gorah začela prej kot v dolinah. Prvi sneg je zapadel že v oktobru in temperature so se spustile pod ledišče. Boji s sovražnikovo vojsko so pojenjali, saj je novi sovražnik obema vojskama postala narava.

Visoka snežna odeja, ki je nastala po večdnevnem sneženju, je prekrila skromna bivališča vojakov pod vrhovi gora. Na barake so se usipali snežni plazovi, ki so v dolino odnašali številne vojake.

Nova situacija je bila zlasti tragična v prvem letu vojne, saj so se številni vojaki prvič znašli v takšnih razmerah. Nekateri so sploh prvič v svojem življenju videli sneg. Drugi (takrat že) veterani prve svetovne vojne so zimo doživeli na vzhodni fronti, zato so take hude razmere pričakovali, vendar so imeli zaradi preslabe opreme, neznanja in neustreznih prostorov za bivanje veliko težav.

Dnevna poročila vojaških enot pričajo o številnih mrtvih in ranjenih zaradi zdrsov na ledenih površinah, zmrznjenih vojakih zaradi preslabe obleke in obutve, ozeblinah na okončinah vojakov in snežnih plazovih.

Skupinski grob za vojake, umrle pod snežnim plazom, arhiv Kobariškega muzeja

Na slovenskem prostoru je v povezavi s snežnimi plazovi verjetno najbolj znan dogodek, ki se je zgodil marca 1916. Snežni plaz je na gradbišču nove ceste čez Vršič pod seboj pokopal ruske ujetnike in avstrijske paznike. Na ta dogodek še danes spominja Ruska kapelica ob cesti čez Vršič.

Velika količina snega je povzročala težave tudi pri preskrbi in komunikaciji. Transport materiala in hrane z živalmi in vojaki je postal nemogoč zaradi nevarnosti snežnih plazov in zasneženih mulatjer. V takšnih razmerah so lahko delovale samo žičnice.

Vojak v snežnem predoru, arhiv Kobariškega muzeja

Vojaki so si poskušali pomagati z gradnjo predorov pod snegom in označevalnimi palicami ob zavojih oskrbovalnih poti, vendar so se predori zaradi plazov in velike količine snega velikokrat podrli, palice pa premaknile in zabrisale prave poti.

Opremo vojakov ter njihovo življenje v gorah in v zimskem času lahko v Kobariškem muzeju vidimo v Beli sobi. Skozi izbor fotografij in predmetov si lahko ustvarimo predstavo, kakšno je bilo življenje vojakov v tem času. Oprema vojakov je bila slaba in pomanjkljiva.

Varovalna očala, arhiv Kobariškega muzeja

Krplje za hojo po snegu, arhiv Kobariškega muzejaVojaki so za hojo uporabljali dereze in krplje, oblačili so bele maskirne pelerine, z lopatami so odkopavali položaje in iskali zasute vojake pod snežnimi plazovi.

Zanimivo je, da se na Tirolskem še danes ob taljenju ledenikov pojavljajo trupla vojakov iz prve svetovne vojne, ki so jih pod seboj pokopali snežni plazovi.

Vojaki so na soškem bojišču v gorah doživeli dve zimi, prvo v obdobju 1915/1916 in drugo v obdobju 1916/1917. Zadnja je bila ena izmed najhujših zim v 20. stoletju. Zime 1917/1918 vojaki niso več dočakali na slovenskem ozemlju, saj se je fronta po 12. soški bitki konec oktobra 1917 premaknila na reko Piavo v notranjost Italije.

***
Boštjan Lužnik je kustos v Kobariškem muzeju.

Bela soba v kobariškem muzeju govori o trpljenju vojakov v gorah v devetindvajsetih mesecih bojevanja. Nihče med njimi si pred odhodom na bojišče ni predstavljal, kaj jih tam čaka. Avstro-ogrski vojaki so pred tem doživeli deset mesecev bojev na ravnicah ruske fronte in na Balkanu, večina Italijanov pa sploh še nikoli ni bila na bojišču. Krutemu okolju gorskega krasa so se pridružile vse težave in žrtve, ki so jih terjale zime s pet, šest in več metri snega, transporti čez Julijske Alpe ... Vojna nikakor ni bila končana še pred prvo zimo, kot so na začetku zagotavljali politiki in generali.
 

  27.01.2015 08:00

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40390

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice