Polet - Maja Pori, Boris Sila: Športno rekreativna dejavnost Slovencev po posameznih športnih zvrsteh.
V prispevku, ki je bil objavljen pred kratkim v Poletu, smo zapisali, da je v Sloveniji čedalje več ljudi, ki jim je športna rekreacija postala pomembna kategorija kakovostnega preživljanja prostega časa. Majhen odstotek športno neaktivnih (37 %) kaže, da se ljudje zavedajo pomena gibalne aktivnosti na svoje zdravje. Ljudje imajo bolj pozitiven odnos do gibanja kot v preteklosti, bolj so seznanjeni s pozitivnimi učinki športne aktivnosti in se verjetno laže odločajo zanjo. Ugodne posledice redne športne aktivnosti se namreč kažejo v izboljšanju gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, v ohranjanju primerne telesne teže, v zadovoljstvu s seboj in v zadovoljevanju želje po socializaciji.
Kaj je bistvo športne rekreacije?
Bistvo športne rekreacije je v gibanju. Bistvo je v veselju, sreči in zadovoljstvu, ki ga gibanje prinaša. Bistvo je v zadovoljstvu s samim seboj, pa naj bo vzrok za zadovoljstvo boljša telesna pripravljenost, dobro počutje ob dosegu cilja z lastnim telesnim naporom, boljša samopodoba … ali pa le skladno razvito telo in lepša zunanjost. Bistvo je torej v pozitivnih učinkih gibanja na človeka kot celoto. To, kar so sekunde, metri ali točke v vrhunskem športu, so veselje, užitek, sreča in zadovoljstvo, ki jih občuti rekreativni športnik v svoji športnorekreativni dejavnosti.
Katero športno rekreativno dejavnost izbrati? S katero dejavnostjo nam bo uspelo zadovoljiti svoje cilje? Kje bomo najbolj uživali? S katero dejavnostjo bomo največ naredili za svoje zdravje? Izbiro posameznih športnih dejavnosti poleg osebne priljubljenosti verjetno pogojujejo tudi sodoben hiter tempo življenja in finančna sredstva. Ljudje najraje izbiramo dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjamo v neposrednem bivalnem okolju, ki imajo značilnosti aerobnih aktivnosti, so cenovno dostopne in s katerimi se lahko ukvarjamo vse leto ter tudi do pozne starosti.
Seznam športnorekreativnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo odrasli Slovenci, je dolg in raznolik. Že veliko let so hoja (sprehodi), plavanje, kolesarjenje, alpsko smučanje in planinarjenje na vodilnih mestih po priljubljenosti. To so večinoma dejavnosti, ki se odvijajo v naravi, kar očitno Slovenci zelo cenimo. Preživljanje prostega časa v naravi je pomembna protiutež vrhunskim tehnološkim »igračkam«, ki nam pomagajo čim bolj telesno neaktivno preživeti dan (nakupi iz fotelja, opravljanje bančniških storitev izza domače pisalne mize, dostava blaga na dom …). Zanimivo je, da kljub pojavu številnih, lahko bi rekli modernih športnorekreativnih dejavnosti ostajajo gibalne dejavnosti v naravi najbolj priljubljene. Aktivno preživljanje prostega časa v naravi ima očitno poseben čar in nedvomno velike pozitivne učinke na Slovence.
Najnovejši podatki zadnje študije o športnorekreativni dejavnosti Slovencev kažejo, da je hoja še vedno najbolj priljubljena oblika gibalne aktivnosti. Kar 58 % odraslih Slovencev se najraje ukvarja s hojo. Podatek ni presenetljiv, saj je hoja osnovno, za človeka značilno gibanje. No, tu ne moremo mimo dejstva, da gibanja, ki so značilna za šport, niso lastna človeku. Še mnogo manj pa mu je lastno posedanje pred računalnikom ali televizijo in pretirano uživanje hrane. Pa vendar to počnemo. Prav zato je vsaka oblika športnorekreativne dejavnosti zelo dobrodošla. Torej, kateri športi so med Slovenci najbolj priljubljeni? Hoji na prvem mestu sledita plavanje in cestno kolesarjenje, kar v primerjavi z rezultati raziskav preteklih let ni nič novega (Graf 1). Te športne panoge so se usidrale na prvih treh mestih.
V primerjavi s preteklimi leti se nekoliko manj Slovencev najraje ukvarja s hojo (leta 2006 62 %) in nekoliko več raje plava (leta 2006 30 %). Cestno kolesarjenje, alpsko smučanje in planinstvo so ostali na istih mestih kot pred dvema letoma s skoraj enakimi odstotki udeležbe. Kot zanimivost pa omenimo, da je vadba doma izgubila priljubljenost, saj se po zadnjih podatkih uvršča na 12. mesto, v prejšnji študiji pa je bila na šestem mestu. Vzrok je lahko povečanje števila organiziranih oblik vadbe, v katere se Slovenci vključujejo in tako manj vadijo sami doma. Vsekakor je organizirana vadba pri stroki najbolj zaželena. Vaditi pod vodstvom strokovnjaka namreč pomaga laže in hitreje doseči zadane cilje z najmanjšo možnostjo poškodb.
Kako pa je s priljubljenostjo posameznih športnorekreativnih dejavnosti glede na spol? Po pregledu vrstnega reda 10 najbolj priljubljenih športnih dejavnosti ugotavljamo, da so hoja, plavanje in kolesarjenje na prvih treh mestih tako pri ženskah kot pri moških (Graf 2). Največje razlike so vidne v dejavnostih, ki so energijsko bolj naporne (s hitrim, eksplozivnim gibanjem, kot so sprinti ali skoki, s telesnimi stiki z nasprotnikom ...) in zahtevajo več športnega znanja. Moški se tako veliko raje ukvarjajo z moštvenimi igrami in zato postavljajo nogomet in košarko na četrto oziroma šesto mesto (pri ženskah sta na repu dvajseterice).
Ženske pa poleg prvih petih bolj aerobnih dejavnosti dajejo v primerjavi z moškimi večji poudarek aerobiki in vadbi doma. Ženske očitno bolj uživajo v gibanju v ritmu in ob glasbeni spremljavi. Pri gibanju jim je mnogo bolj pomemben estetski vidik in ne toliko dosežen rezultat v obliki točk.
Naj končamo, kot smo začeli: 37 % odraslih Slovencev se s športom ne ukvarja. To pomeni, da niso niti enkrat na leto športno aktivni. Jasno nam je, da se vsi ljudje ne bodo ukvarjali s športno rekreacijo. Vendar športna rekreacija niso samo športne panoge, kot bi morda mislili nekateri. Športna rekreacija so lahko najrazličnejše oblike gibanja, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje, ne nazadnje je to lahko tudi samo intenziven sprehod na svežem zraku vsak dan.
To pa se, roko na srce, v sodobnem marketingu najmanj propagira.
Pišeta doc. dr. Maja Pori in doc. dr. Boris Sila, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport