Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Legendarna Marička

Slovenske novice: ... z vrvjo rešila Matica

ka.pzs.siLEGENDE SLOVENSKEGA ALPINIZMA
v Slovenskih novicah vsak ponedeljek v sodelovanju s Komisijo za alpinizem PZS.

Nekoč ni veliko žensk zahajalo v gore, Marija Hlavaty je
V 60. letih je bila tajnica Akademskega alpinističnega odseka

LJUBLJANA • Mnogi in mnoge so v minulih desetletjih tako ali drugače pustili globok pečat. Tudi in zagotovo Marija Hlavaty - Marička (roj. Horvat). Gospa, prijetna in iskriva sogovornica, ni legenda v smislu alpinističnih vzponov, bila je legendarna članica in tajnica Akademskega alpinističnega odseka (AAO), v njenem času je samostojno plezalo le malo žensk, bila pa je zvabljena gor. »Znani plezalec je bil moj stric Franci Ogrin, ki je padel v partizanih, plezal je tudi moj brat Jernej Horvat,« pove Marija, ki se je včlanila v AAO. »Fajn druščina je bila. Pripravniki smo hodili na tečaje trenirat in plezat v Turnc. Ko smo to opravili, pa v prave hribe. Nad nami so bdeli starejši člani: JurcaRuparMiheličMesarič in drugi,« nadaljuje.

Image
To so bili časi, ko ni bilo ravno veliko žensk v plezalnih vrstah. »V našem društvu nas je bilo pet, šest. Strašansko dobra je bila Barbka Lipovšek Ščetinin, omeniti velja Ljubo Drobnič TronteljMico KavarLenčo Korenčan pa Marijo Rojnik,« navrže nekaj odmevnih imen. »Še danes se rade družimo, stara klapa se dobiva pri Mici, še vedno rade kam gremo. Tudi na jadranje,« Marija pove, da je precej tistih, ki radi hodijo v gore in hribe, zapisano tudi jadranju. »Narava je skupni imenovalec. Kdor se giblje po gorah ali morju, mora poznati in spoštovati zakonitosti narave, vetra,« pojasni.

Da jeklena volja ne zarjavi

Da alpinistični pripravniki postanejo člani, morajo prestati krst. »To je bila živa zafrkancija. Sprejem novih članov smo imeli jeseni. Komite je pripravil taka zafrknjena vprašanja. Itak so že prej videli in vedeli, kako plezaš, ali si zrel za člana. Krst je bil bolj štos, komisija je na primer vprašala, zakaj alpinist ne sme piti vode. Pravilni odgovor se glasi: da mu jeklena volja ne zarjavi,« v smehu pove Marija.

Image
»Sicer pa smo radi zahajali v Tamar. Takrat je naše društvo upravljalo kočo v Tamarju, pa je bilo treba glede tega marsikaj postoriti. Tja smo hodili skoraj vsak teden, z vlakom do Rateč, potem pa peš, prijetno je bilo. Tam smo imeli jeseni sprejeme novih članov, konec maja veleslalomsko tekmo (VTK), fantovščine in druga srečanja,« izvemo od sogovornice.

Marija ni bila le članica, med letoma 1966 in 1969 je bila tudi tajnica društva, predsednik Akademskega planinskega društva je bil takrat Franci Savenc, profesor kemije na srednji tehnični šoli. »Bil je strog, sicer pa velik sistematik,« pohvali predsednika Marička, ki je skrbela za dokumentacijo in birokracijo, odgovorna je bila tudi za stik s planinsko zvezo.

Od rojstva akademc

Marija se spomni, kako se je Franci zavzeto lotil dela v AAO, ki je bil del Alpinističnega planinskega društva (APD). Spisal je dolžnosti predsednika, podpredsednika, tajnika, načelnika, administratorja ter vseh ostalih komisij in sekcij APD. V virih je zapisano, da je sestavil tudi protokol APD, kjer je recimo pisalo, da morajo člani APD obvezno poskrbeti za darila na fantovščini katerega od članov ali pa da se vpiše v APD vsakega novorojenčka, ki ga dobi član/članica, in se planinsko knjižico skupaj z rožami pošlje materi na dom. To je bil zelo moder in zanimiv način za povečanje števila članov. 'Jaz sem pa že od rojstva akademc!' je bilo potem često slišati. Po protokolu je vsak novopečeni pripravnik dobil dnevnik vzponov s posvetilom, vsak alpinist pa kladivo z vgraviranimi črkami AAO in lastnim imenom. »Imeli smo svoje prostore na Poljanski, potem pa smo jih dobili v Kazini. Tudi svojo garderobo in skladišče smo imeli. Vsak četrtek smo se dobivali in naredili plane, kako dalje in kam gremo plezat,« se Marička spomni prijetnih dni. »To so bili večeri, ko smo se malce pohecali, po sestanku pa nadaljevali v Unionski kleti ali v Riu,« pove.

Image
»To so bili časi, ko smo hodili v gore z debelimi gojzarji, v pumparcah in štrikanih dokolenkah. Fletno je bilo,« se spominja. Rada je plezala. »Morda sem še najbolj ponosna na plezanje Spominske v Koglu. Plezala sva skupaj z Maticem Maležičem. Precej strma smer je to,« začne. »Maticu se je izpulil klin in je padel navpično po zraku kakšnih 10 metrov. Na srečo sem ga še pravočasno zadržala, če bi ga spustila še pol metra, bi se razbil na skalah. Nič mu ni bilo, mene pa je vrv malo ožgala po vratu. Potem je splezal nazaj do mene, preplezala sva Spominsko in sestopila po Virensovi. Ja, srečno se je končalo,« si še enkrat oddahne ob spominu na dogodek v gorah. 
Image
Marička bila aktivna tudi v fotoklubu PZS. V Alpinističnih novicah v Delu so o razstavah planinskih fotografij, bilo je v letu 1969, zapisali: »Po razstavi v Kranju so člani FK PZS priredili razstavo tudi v Vipavi, kjer je bila prav tako deležna velike pozornosti. Toda niso se zadovoljili le s svojo razstavo. V sodelovanju s fotoklubom Janez Puhar iz Ljubljane so se udeležili medklubske razstave v Mariboru. Med vsemi fotoklubi so dosegli II. mesto, dvanajst njihovih fotografij (avtorji: Sonja ZalarStane KvaternikJoco Balant, Lado EleršekVojko Bizjak, Marička Horvat, Marija Rojnik in Albin Šmon) pa je videti na razstavi. Najbolje se je odrezala Sonja Zalar, ki je za fotografijo Njive prejela diplomo. Tudi na mednarodnem natečaju planinskih barvnih diapozitivov v Gorici (Club Alpino Italiano) so se dobro odrezali. Najuspešnejši so bili Marička Horvat, Joco Balant in Stane Kvaternik.«

»Akademci še danes skupaj držimo. To nas razlikuje od ostalih. Ponosni smo na vse, ki nadaljujejo našo tradicijo in skrbijo, da ostane živa. Držali smo skupaj in ostali skupaj. Zakaj nam je to uspelo? Ker smo se ob pravem času na pravem mestu znašli pravi ljudje. Svoje je dodalo še naše vodstvo. Zelo smo bili povezani,« poudari Marija in razkrije, kje tiči skrivnost AAO, katerega članica je še danes.  Drago Perko 

Slovenske novice, 15.11.2021
Legendarna Marička z vrvjo rešila Matica

Image

 

To so bili časi, ko smo hodili v gore z debelimi gojzarji, v pumparcah in štrikanih dokolenkah.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti