Slovenec (1927): Snoči se je vršilo v veliki unionski dvorani že dolgo napovedano predavanje znamenitega turista in velikega ljubitelja naših planin dr. Julija Kugya.
Ogromna množica, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano, je z burnim aplavzom pozdravila predavatelja ter dajala ves čas z živahnim ploskanjem izraza svojemu navdušenju tega propagatorja Julijskih Alp in njenih krasot.
Predavatelja je pozdravil prof. Ravnik, izražajoč mu hvaležnost Slovencev za njegovo delo.
Dr. Kugy, burno pozdravljen in obsut s cvetlicami, je govoril, tiho s prva, toda prisrčno, ob napetem pričakovanju vse dvorane, ki je pazila na vsako njegovo besedo, da ne presliši ničesar, kar pove neslovenec o lepotah naše zemlje.
Dr. Kugy se je uvodoma oprostil, da ne more govoriti slovensko. Sam čuti to kot svojo veliko pomanjkljivost. Predavatelj zatrjuje, da je že od otroških let čutil globoke simpatije za našo zemljo in naš narod. Po njegovih žilah se pretaka, poleg nemške tudi italijanska in slovenska kri. Njegov ded je slovenski pesnik Vesel-Koseski.
Nad 50 let je hodil po planinah, prehodil in preplezal vse Julijske Alpe, ki jih pozna, kot le malokdo, ali nihče, v Švici in na Savojskem, torej vse Alpe sploh.
Leta 1918 se je moral radi starosti odpovedati planinam, toda srce mu je ostalo še pri njih. Prikazujejo se mu v snu, v spominu se mu obujajo sladki spomini nanje.
S pesniškimi besedami je govoril predavatelj o Julijskih Alpah, o mestih počitka v planinah, kjer izvirajo studenčki in vabijo divjega lovca, pastirja, planšarico, planinca, naj se vsede in odpočije. Navdušeno in prisrčno je govoril o svojem stalnem spremljevalcu in vernem mu vodniku Antonu Tožbarju, po domače Špiku, s katerim je prehodil planine okrog Trente, Suhi plaz, Montaž, Jalovec, Mangart, Škrlatico itd.
Predavatelj je popisoval lepote teh planin s takim pesniškim zanosom, kakor bi mogel govoriti o njih le domačin, ki so ga nasilno odtrgali od njih. Spominjal se je Trente in dejal: »Če so Julijske planine moja druga domovina, potem je Trenta moja domača, rojstna dolina.« Največ svoje ljubezni pa je dr. Kugy posvetil očaku Triglavu. Dante je dejal, da je Jehova posvetil vrhove gora. To velja zlasti za Triglav. Gora, ki ima ime po staroslovanskem božanstvu, je že v mladosti bila njegov ideal. Zemlja, kjer so rajale nekdaj Rojenice po krasnih travnikih, ki jih je, po narodni pripovedki, razril in spremenil v divje, kamenite stene razjarjeni Zlatorog (to je opeval v svojem epu tudi pesnik Baumbach), la zemlja je bila deležna njegove ljubezni in je sedaj deležna njegovih najlepših spominov. Triglav ni gora, tudi ni kak vrhunec, Triglav je kraljestvo zase. Ob triglavskih jezerih mu še sedaj visi srce.
Številne skioptične slike je predavatelj spremljal s svojim opisovanjem. Za vsako goro, za vsako planino, za vsak vrhunec je vedel toplo besedo, povsod je vedel obuditi kak spomin, ki ga veže na gore.
Dalje je govoril predavatelj še o številnih nemških, švicarskih, francoskih in italijanskih planinah, kakor o Matterhornu, o Grossglocknerju, o Mont Blancu, ter opisal svoje naporne ture na to najvišjo planino v Evropi.
Občinstvo je vztrajno in pozorno sledilo njegovemu triurnemu predavanju ter mu ob zaključku priredilo burne ovacije, za katere se je ginjen zahvalil. Članica kluba »Skale« pa mu je poklonila lep šopek rdečih nageljev. Občinstvo se je razšlo z na novo utrjeno vero v lepoto svoje zemlje.
ODKOD JE KUGYJEV ROD?
Oče slavnega turista in pisatelja dr. Julija Kugyja je doma v – po veliki večini še danes – slovenski vasi Lipa pri Podkloštru v slovenskem delu Ziljske doline. Njegova (očetova) rojstna hiša stoji še danes v neposredni bližini cerkvice v »Lind-u« (Lipi), ki jo najdete naslikano na odličnem mestu takoj v začetku krasnega dela »Aus dem Leben eines Bergsteigers«. Pri hiši se še danes reče »pri Kugyjevih« in v hiši se še danes govori slovenski. Sedanji gospodar se tudi piše Kugy, a ni sorodnik našega planinca, ampak se je k hiši le priženil. V vasi živi še nekaj sorodnikov oz. sorodnic pisateljevih, ki tudi govore slovenski. Dr. Kugyjeva mati je pa hči našega pesnika Koseskega. V žilah slavnega turista se pretaka torej precej slovenske krvi in v marsičem veljajo tudi o njem vrline, ki jih pripisuje njegov ded slovenskemu oratarju. Seveda je pa živel Kugyjev oče še v dobi, ko o slovenski narodni
zavesti na Koroškem takorekoč še ni bilo ne duha ne sluha. Izobraževal se je izključno v tujih šolah in njegov poklic ga je naravno vodil med druge narode. V njegovem sinu živi neka prirojena ljubezen do naših gora in naših ljudi; naše kraje in naše ljudi je s svojim delom tako proslavil širom Evrope in brezdvomno deloma tudi preko njenih mej, kakor se to doslej bržkone še nikomur ni posrečilo, če izvzamemo morebiti Baumbacha.
Posledice njegovega čudovitega opisa Triglava, ki ga imenuje eno najlepših gora na svetu, opisa Golice itd. bodo za naš tujski promet naravnost nedogledne in se tudi že kažejo. Kugyjeva knjiga bo napotila tisoče, da si bodo ogledali kraje, po katerih je razlit čar Kugyjeve – moremo reči – pesniško močne osebnosti. Nič manj drag pa nam ni simpatični opis naših ljudi v Kugyjevi knjigi. Nikdar namreč ne smemo pozabiti, da ostane po Krekovih besedah tujcu še bolj v spominu prijaznost ljudi, pri katerih je bival, nego lepota pokrajine.
Prim. o Kugyju letošnji »Mentor« str. 14 [glej Mentor 1926-1927, št. 1, dec. 1926, str. 7, podobna vsebina]: »Na Kugyjevem domu«! V istem listu imaš na str. 111. tudi sliko Andreja Komaca - »Mote«.)
Vzroka imamo torej preobilo, da pozdravimo sijajnega glasnika lepote naše zemlje in naših ljudi v naši sredi kar najprisrčneje. Dr. Kugy, Bog Te sprimi!
Dr. Julij Kugy v Ljubljani. Neutrudljivi planinec in alpinist dr. Julij Kugy je prispel v nedeljo [24. aprila] ob enčetrt na pet popoldne z vlakom iz Trsta v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pričakovalo kljub slabemu vremenu veliko število naših planincev. Pozdravila sta ga v imenu S. P. D. načelnik S. P. D. g. dr. Fran Tominšek in g. Makso Hrovatin, v imenu Turistovskega kluba »Skala« pa g. prof. Janko Ravnik. Isti dan zvečer je priredil tur. klub »Skala« na čast planinskemu gostu v Ljubljanskem dvoru banket, ki bo vrlemu alpinistu in iskrenemu prijatelju naše države, gotovo ostal v lepem spominu. Zanimanje za njegova planinska predavanja v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu je tako med turisti, kakor tudi med prijatelji prirode, zelo živahno. V Ljubljani bo njegovo zaključno predavanje v petek 29. t. m. ob 8 zvečer v dvorani hotela Union!
Slovenec, 26. april 1927