Jutro/L-G: Vzgaja se nov rod pogumnih plezalcev
Ko s pozno pomladjo zdrknejo z visokih plazov poslednje bele lise in krpice zapoznelega snega, ko se v vrhovih ogreva sivo pečevje v mladem solncu, takrat se v dolini prelivajo sveže barve zelenja z mehko odražajočimi se blazinicami in preprogami bogatega cvetja, življenje je spet dahnilo v svet, ki se je odpočil in pol svežih sil stopa v novo življenjsko borbo. Tudi v mladeniču, željnemu borbe in doživetij, se prebudi novo življenje. V solncu se blesteči vrhovi gora vabijo iz dalje, duh nemirno bega po prebujeni prirodi, se vzpenja po strmih stenah in grebenih ter se popne na vrhove, kjer uživa prostost neomejeno. Telo hoče gibanja, hoče naporov, prsti srbe in duhu slede iščejo prijemov ...
Zima je še bila, ko se je začelo ...
V marcu je bila v gorah še prava zima. V stenah je ležala obilica snega, ki se je ob toplem solncu tajal, v hladu pa so se skale prevlekle z ledeno osteklenino. Ti dve okolnosti, kakor tudi neprijeten mraz in pa kratek dan so značilnosti časa za zimsko alpinistiko. 13. marca je izvedel prvi zimski vzpon na Prisojnik s severa (od koče na Gozdu) Uroš Zupančič. Istega dne pa je mojstranski gorski vodnik Janez Brojan poskušal preplezati Severno steno Triglava v nemški smeri. Silno oster mraz ga je prisilil k sestopu: prečil je iznad Wagnerjeve grape v slovensko smer in tako izvedel v tej steni novo inačico. Jeseniški Skalaši Joža Čop, dr. Potočnik, Korenini, dr. Tominšek, Tončka Rajnerjeva in pa Brojan so se prvi povzpeli v zimi po vzhodni steni na Škrlatico. 14 dni prej pa sta Korenini in dr. Potočnik izvedla zimski vzpon na Visoki rokav od Jezera na Gruntu skozi ozebnik med Srednjim in Visokim Rokavom. Seveda s tem pa še ni izčrpano delo jeseniških alpinistov, ki se s cepinom, derezami, krplji in vrvjo, v ostrem mrazu, globokem snegu in ledu vežbajo za dolgotrajne in nevarnejše podvige v Osrednjih Alpah, morda tudi v izvenevropskih gorstvih. V Savinjskih Alpah bi bil omembe vreden prvi zimski vzpon po vzhodni steni Deske. Tu so si priborili prehod mladi mariborski planinci, člani alpinistične sekcije SPD v Mariboru. Ti so se v zimi povzpeli še na druge vrhove.
Opaziti moremo, da zavzema zimska alpinistika vedno večji razmah, vrhovi imajo v zimi vedno več obiskovalcev. Ali ne bi bil umesten tečaj za zimsko alpinistiko?? Tak bi imel vzgojni in propagandni značaj.
Oskrbniki so v splošnem zadovoljni.
Pravega prehoda med zimo in poletjem v gorah skorajda ni bilo. Sicer neugodno vreme je bilo nenaklonjeno zlasti plezalcem, kakor »nekje dogovorjeno« so sobote in nedelj bile deževne. Pa pristranska odločitev vremenskih urejevalcev. Kljub temu pa se mnogi oskrbniki ponašajo s porastom obiska ko nasproti lani, zlasti v Julijskih.
Pogumni si utirajo svoja pota ...
Muhasto vreme, ki je še v avgustu naklonilo goram svežega snega, ni oviralo mladih plezalcev, ki so žrtvovali svoj prosti čas in gmotna sredstva goram. V plemeniti borbi so si preizkušeni plezalci utrli svoja pota. Po Janezu Brojanu je bila prvič preplezana severna stena Cmira. Tudi severna stena Malega Oltarja je doživela prvenstveni vzpon, ki ni bil lahka zadeva. Izvršila sta ga mlada plezalca Milan Kristan in Tone Bučer. Jako lepo smer v severno zapadni steni Škrlatice sta izvedla Janez Brojan in Maks Dimnik, severno steno prvega vršaca v severno vzhodnem grebenu Škrlatice pa je prvi preplezal Andrej Moré. Beograjski novinar Stanko Aleksić je v družbi Slavka Peršiča rešil zadnjo uganko v Dovškem Gamzovcu s preplezanjem zapadne stene zapadnega stebra, še v septembru je Jalovec doživel obisk plezalcev. Tone Divjak, po domače Martn, je s tovarišem preplezal severno steno v novi smeri. Severnozapadni steber Kukove špice so trije mladi plezalci preplezali v novi inačici. Severno steno škrbine ob zadnjem Prisojniku nad Krnico je preplezal dr. Klement Jug 8. avgusta 1924 v jako težki, do danes najtežji smeri v tej steni. Za težkočo smeri sta značilni veliki zagozdi, gladka previsna mesta; dalje navpična, ponekod celo prevesna in opolzka zareza, izredno velika naklonina gladkih ploskev, šele po 14 letih se je za ponovitev te smeri, kjer je dr. Jug s pogumom in premišljenostjo premagal velikansko strmino stene, odločil in jo izvedel Andrej Moré. Plezalci niso enostranski; zanimajo jih tudi sicer zelene Karavanke, ki pa imajo stene in strma skalnata pobočja. Svet jo tu izredno krušljiv. Prvenstveni vzpon po severno zapadnem stebru Rabe je izvršil Janez Brojan.
Število prvenstvenih vzponov in novih smeri je vsako leto večje. Določitev prvenstva je ponekod nemogoča, ker številni vzponi niso objavljeni nikjer od leta 1932. dalje pa nekateri niti registrirani. Z dodatkom h knjigi »Naš alpinizem« pa odlašajo, »ker danes dežuje novih vzponov in čakati morajo, da jim bo čas prinesel kriterij, na katerega se bodo morali naslanjati ob novi izdaji«.
Turistika v Savinjskih Alpah.
V Savinjskih Alpah ne moremo zabeležiti nobenega novega vzpona. V splošnem se je v teh gorah zelo malo plezalo, najmanj pa so se v skalah udejstvovali savinjski in celjski plezalci, čeprav je ostenje okoli Okrešlja zelo obširno, vendar je »Hudi Prask« v Mrzli gori najvabliivejši. Hudi Prask je širok žleb v južni steni Mrzle gore, kjer je kake 4 m visok prag, prag preizkušnje in ocene plezalca. Iz poročil je razvidno, da nameravajo celjski alpinisti zgraditi novo pot na Ojstrico, verjetno po vzhodnem grebenu. Več živahnosti so pokazali ljubljanski plezalci v Savinjskih; ti so preplezali stene in grebene Zeleniških špic, Planjave, Brane, Turške gore, Skute, Štruce, Kočne in so izvedli v njih dve novi inačici.
Število plezalcev rase, a prevladuje še stara generacija.
Severno steno Razorja je preplezalo okoli 20 oseb, v ostenju Dolkove špice (Rogljice) je bilo nad 30 plezalcev, najdaljši greben v naših Alpah, Visoki Rokav— Škrlatica, je preplezalo 6 plezalcev, v severi steni Škrlatice so bile štiri vrvitve, po Hornovi smeri se je na Jalovec povzpelo 11 plezalcev, v raznih smereh severne stene Mojstrovke se je katero nedeljo »gnetlo« mladih plezalcev, pa tudi na ostale vrhove naših Alp se je vzpenjal podjetni plezalski rod.
Plezalni tečaji, plezalski tabori.
Severni steni triglavski, katero je prešlo v letih plezalske mode 300 do 400 oseb, je ostalo zvestih letos nekaj nad 150 plezalcev. Lažje smeri, posebno »Slovenska«, so imele lep obisk, »Nemško« so plezali večinoma Nemci; od težjih smeri je bila plezana »Bavarska« in še ta po Bavarcih. Mnogim, ki so si želeli, povzpeti se na Triglav preko Severne stene, so bili plezalni vodniki jeseniški plezalci. Severna stena, že od nekdaj bodrilna, je tudi letos vzgajala nov plezalski naraščaj. Iz tečaja, katerega je priredilo ministrstvo za telesno vzgojo, je izšlo 20 plezalcev, ki bodo mogli priskočiti na pomoč ponesrečencem v gorah. Mladi mariborski plezalci so se v avgustu utaborili v Martuljku. 14 mladeničev broječa skupina alpinistične sekcije SPD v Mariboru pod vodstvom podjetnega akademika Furlana je napravila v 12 dneh, kljub temu da je skoro vsak dan deževalo in celo snežilo, okoli 20 plezalnih vzponov. Ta sekcija izpod zelenega Pohorja je pokazala izredno pridnost. Pomehkuženi bi klonili ob takem vremenu, člani to sekcije se udejstvujejo tudi pozimi v gorah. Nekoliko manjša, a ni manj delavna je bila alpinistična sekcija SPD iz Zagreba, katero vodi Slavko Prevendar. Tudi plezalcev te sekcije ni strašilo neugodno vreme. Plezali so tako ob lepem kakor ob slabem vremenu, na kar mora biti plezalec v gorah često pripravljen. Akademska skupina alpinistične sekcije SPD iz Ljubljane je imela ob jako slabem vremenu desetdnevni plezalno vežbalni tečaj v Savinjskih Alpah pod vodstvom gg. Borisa Režka in Franceta Ogrina. Izkoristili so vremenski preobrat, ki lahko preseneti marsikaterega plezalca. V metežu in viharju brez primerne obleke so plezalci naredili vzpon po severno vzhodni Šiji na Brano. Sicer pa so se tečajniki povzpeli na vrhove v okolici koče na Jermanovih vratih v več smereh, vadili pa so se tudi v moderni plezalni tehniki in reševanju.
Zaščiteno cvetje terja največ žrtev.
Kljub porastu plezalnih vzponov v naših Alpah ni bilo med plezalci nobene nesreče. Le vabljive cvetke so zahtevale tudi letos svojo žrtev — v juliju Viktorja Brejca na strmem pobočju Košutne. V znani »steni smrti« na Veliki Planini se je nevarno poškodoval Franc Seme. Na Triglavu je strmoglavil v starosti 73 let navdušeni planinec Rajko Justin. Majhna nezgoda se je pripetila v Hudem prasku v Mrzli gori, kjer se je pobil Praprotnik z Ljubnega.
To naj bo bežen pogled v letošnje življenje v gorah, posebno v njihovih stenah in grebenih. Spet je pri kraju doba letnega plezanja, doba borbe, preizkušnje in merjenja telesnih sil ter sposobnosti, vztrajnosti in hladnokrvnosti.
Vir: Jutro, 23. oktober 1938
Ljudje-gore, 23.10.2018 - objavil Boris Štupar