... usposobljenostjo in licenco - Franjo Krpač, Dnevnik
S pismom, ki sem ga poslal predsedstvu Planinske zveze Slovenije (PZS), sem seznanil tudi mojega najpomembnejšega učitelja gorništva dr. Silva Kristana, saj v 30 letih v planinski organizaciji ni sprememb.
Predsedstvo PZS je moje pismo ignoriralo in nehote sprožilo pot v javnost. Na odgovor predsednika PZS želim predstaviti moje videnje.
Problem je nastal, ko sem dobil negativen odgovor na moj predlog (ne prošnjo) za registracijo A-kategorije. Zame je pritožba, ki naj bi je po mnenju predsednika ne izkoristil, brezpredmetna. Za registracijo nisem prosil, pač pa predlagal, da bi lahko pomagal v svojem planinskem društvu (PD), ki je verjetno edino, ki bi se lahko na rešitev pritožilo.
Udeležba na licenčnem seminarju je zame nepotrebna, je zapravljanje časa ter zapravljanje mojega in davkoplačevalskega denarja, saj ne bi dobil novega znanja, saj sem predlagal le kategorijo A.
Če v državni instituciji, fakulteti, lahko vodim in učim vodenje, v amaterski organizaciji pa mi je to onemogočeno, mi je to nerazumljivo in zame ne zdrži logične presoje, mojemu PD pa škodi, posredno tudi PZS.
Ker se v odgovoru predsednika veliko argumentira z varnostnimi razlogi licenciranja, v mojem primeru to ni prepričljivo; z licenco ne bi izvedel veliko novega, saj o tem učim študente na predavanjih in terenskih vajah pri predmetih, ki jih pripravljajo za planinsko vzgojo v zagotovljenem in dogovorjenem programu osnovnih šol. Ta argumentacija nehote zapelje v razmišljanje, da moje pedagoško delo na tem izseku ne zagotavlja varnosti.
Res je, nisem bil izbrisan iz sistema vodnikov, onemogočeno pa mi je sodelovanje pri vodenju lahkih izletov v mojem PD, kar pa je zame bistveno.
Misel, da akademski nazivi na usposobljenost nimajo vpliva, v splošnem drži, za moj primer ne vzdrži. Moja akademska izobrazba je veliko več kot usposobljenost vodnika, ki je sicer po poklicu na primer kuhar ali strojni inženir. Planinstvo je bilo tudi tema moje diplome in doktorata. Vse moje habilitacije so močno povezane z vsebinami planinske vzgoje, ki je v učnih načrtih v športni vzgoji. Planinska vzgoja je moj poklic, je veliko več kot samo usposobljenost.
Ne oporekajo mi, skratka, referenc, znanja in izkušenj, manjka mi le licenca, ki pa samo potrjuje tisto, kar mi že itak priznavajo. Želijo, da pridem z licenco po tisto, kar tudi po njihovo že imam.
V odgovoru PZS nakazuje, kaj se obeta v prihodnosti, ne upajo pa se tega uporabiti v sedanjosti.
Da sem vabljen na pogovor, sem izvedel iz časopisa.
Želel sem le prispevati k delu svojega PD, kar pa je daleč od uveljavljanja osebnih interesov posameznika.
Franjo Krpač, Ljubljana