Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Megla in sonce nad Zelenico - 28.08.14

Silvo Baznik: Kakšno vreme, sem negodoval, ko sem se vozil proti Ljubelju. Vse od Ljubljane do Ljubelja prši in zato je potrebno počakati pri avtu, da preneha deževati

Potem pa ob šesti uri iz meglenega Ljubelja počasi a vztrajno samo navzgor, da dosežem Zelenico, kjer kraljuje seveda megla.

Poln optimizma, saj bo bolje, nadaljujem mimo koče navzgor na markirano pot proti Vrtači. Je že lepo, da mislim na sonce a ta je nad oblaki megle. Stopam po mokrih koreninah na mokre kamne in skale. Kmalu zapustim markirano pot in se podam v Suho ruševje. Z vej in trav kaplja a grem naprej. Pridem do piramide, ki označuje odcep na SV greben Vrtače. Ja, tu sem šel pred dvajsetimi dnevi, v soncu seveda. Danes grem naprej v megli in pod greben, ki vodi proti prvemu današnjegu cilju. Zdi se mi, da gre vse hitreje, čeprav stopam enakomerno brez naglice, pa še brez pohodnih palic sem in tako prispem na sedelce med Zelenjakom in Palcem. Tu dam čelado na glavo in cepin v roko in grem proti vrhu. Pot, čeprav v megli, je lahka le en ključen del preko gladke skale na drugo stran je malce zahteven a ni sile. Tako pridem na višino 2026m (na vrhu piše 2028 m), kjer se ustavim in bolj tipam kot vidim okolni greben. Sosednjih vrhov ni na vidiku. Naredim nekaj fotografij samega sebe in odrinem navzdol. Kot sem rekel, ključen je prehod z ene na drugo stran po skali in v megli ta prehod težje najdem pa čeprav sem že nekajkrat bil na tej gori. Če ne gre v prvo, gre v drugo in tako tudi gre in po isti poti se vrnem na sedelce, od koder nadaljujem proti vznožju drugega vrha. Pot me pripelje na zahodni greben Zelenjaka. Počasi nadaljujem z vzponom. Tu je potrebno že več previdnosti in izkušnje so dobrodošle. V megli pridem tudi na naslednji vrh na višini 2024m. Pravzaprav ima gora dva vrhova ali riglja in na oba grem. Zaradi megle se komaj vidi iz enega na drugega a je le dobrih deset metrov med njima. Tudi tu nimam razgleda in zato kmalu zapustim vrhova in se vrnem v vznožje gore.

Sestopam proti Palcu in na melišča pod njimi. Držim se visoke poti na meliščih, ki me pripeljejo do velikega balvana pod Možmi, kjer sem kmalu na markirani poti proti Zelenici.

Sprva sem nameraval stopiti na Ljubeljščico a ker sem zgoden, se odločim za Begunjščico. Stopam mimo koče, ki še vedno sameva. Hodim pod zgornjo postajo nekdanje sedežnice in pod seboj zagledam pohodnici s tremi psemi. Zakorakam s poti na melišča, da obdržim višino in grem na Šentanski plaz. Zopet gre cepin v roko in počasnega koraka se vzpenjam sprva po travnatih zaplatah, nato po meliščih v zatreb plazu. Odločim se za desni izstop, kjer gremo pozimi s smučmi in ko dosežem greben, sem že iz megle. Bo vendarle posijalo sonce ali ne. Bolj kaže, da še ne in resnično, ko dosežem vrh Begunjščice, sonce še ni premagalo meglic. A upanje umre zadnje, pravijo in v upanju, da bo sonce posušilo meglo malce počakam in poklepetam s pohodniki. Ja, eden je prišel preko Prevale kar v sportnih copatah, ker je čevlje pustim čez noč na dežju. Kakšna lahkomiselnost. Na srečo, so ostali družinski člani imeli primerno obutev. Napotil sem jih na pot preko Robleka na Zelenico v upanju, da srečno prispejo navzdol.

Sosednjih gora z vrha nisem videl in zato grem nazaj po grebenu. Ustavim se na lepem nižjem vrhu in čakam in čakam ter dočakam sonce a le na Begunjski vrtači. Zato stopim po grebenu na sedelce, kjer je levi izstop iz Šentanskega plazu. Tu se pasejo ovce, jaz pa grem navzgor na vrh Begunjske vrtače. Sedaj se vendarle pokaže Prešernova koča na Stolu. Megla se počasi umika in zato se odločim, da se bom vrnil po plazu ter z malo sreče spotoma posnel gore nad Zelenico.
S cepinom v roki grem relativno hitro po meliščih navzdol. Nekajkrat se ustavim, da naredim posnetke gora, ki jih sedaj že osvetljuje sonce. Prekrasno je videti Vrtačo, Zelenjak, Palec, Može, Plot in seveda Zelenico. Vidim pohodnike, ki gredo na Zelenico in kmalu je plaz za menoj. Stopam po pomožni cesti in preko nekdanjega smučišča navzdol proti Ljubelju.

Ko se ustavim pri avtu, pogledam na uro. Minilo je dobrih osem ur, ko sem pričel današnjo turo in čas je za odhod.

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti