Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Meja na razvodnici

Dušan Škodič, edinstven planinsko-zgodovinski vodnik z opisi dostopov do vseh 61 glavnih mejnikov rapalske meje, ki so na ozemlju Slovenije.

Meja na razvodnici, str. 81Cilj obiska opisanih točk (glej kazalo v galeriji) ni povezovalen, da bi rapalsko mejo prehodili po mejni črti, kajti takšna hoja bi razkrila le tehnično težavnost trase. Poti po njej namreč ni, in je nikoli ne bo. 

Smisel hoje po opisih najdemo v drugačnosti. Kraje in gore bomo s prebranimi zgodbami doživeli drugače kot kdaj prej. 

Za primer vzemimo glavni mejnik 11 - Dolič. ►
In nadaljevanje, ki predstavi izhodišče 
 

Dolina Zadnjica

Prehodavci so razgledni preval, preko katerega hodijo planinci večinoma iz Trente proti Dolini Triglavskih jezer ali proti Hribaricam in Doliču. V plitvi dolinici nekoliko pod današnjo Zasavsko kočo je v tridesetih letih zrasla kamnita stavba, vojaško zavetišče Alba, in poleg nje betonski bunker. Oba objekta zlahka spregledamo, čeprav sta ohranjena. Albo, na pogled komaj opazen kamnit objekt med Zasavsko kočo in bivakom, so člani PD Radeče pametno izkoristili za skladišče. Bližnji bunker pa so uporabili za temelj bivaka Biserka, v katerem lahko prenoči 24 ljudi. Gre za lep primer koristne izrabe rapalske dediščine. Če se odpravimo iz Trente proti Prehodavcem ali Doliču skozi Zadnjico, lahko opremljeni z nekaj informacijami naredimo pravo zgodovinsko obarvano turo. Če nas mika stezosledstvo in imamo izkušnje z brezpotji, tudi kaj več.

Image
Italijani so v Zadnjici zapustili lepe poti, ki jih danes s pridom uporabljamo. Pred tem je bila dolina planincem nenaklonjena. Proti Luknji in Doliču so vodili le sitni pastirski prehodi. Tudi stara Kugyjeva pot, markirana in opuščena že pred dobrim stoletjem, še zdaleč ni bila enostavna. Makadamska cesta, ki vodi do konca Zadnjice, v Utru preko kamnitega mostu prečka korito potoka Zadnjica (napačno imenovanega Krajcarica). Cesta je zaprta za promet, včasih pa je bila pomembna za oskrbo vojaških objektov pod Triglavom in koče Napoleone Cozzi na Doliču. V zatrepu doline sta bili dve postaji tovornih žičnic. Prva je bila speljana z večje gozdne jase na Utru, slab kilometer pred kamnitim mostom. V prvem odseku je potekala do vmesne postaje Jolanda, tam se je trasa zalomila, drugi odsek pa je tekel praktično do dvorišča gorske vojašnice Viktorja Emanuela. Ovinek nad Jolando najdemo ruševino objekta Gemona, imenovanega po enoti alpinov, ki je zgradila mulatjero. Na spodnjo postajo žičnice za Dolič naletimo sto metrov pred mostom, tam, kjer planinska pot proti Prehodavcem prečka strugo. Levo se odcepi neizrazit kolovoz do manjše jase, kjer je bila postaja. Ostanki zgornje postaje tovorne žičnice na Dolič so vidni približno deset minut pod kočo, na ostrem ovinku se krak mulatjere usmeri naprej do večje izravnave.

Image
Z Utra proti Luknji in Doliču je preko prepadnega Skoka speljana odlična mulatjera, ki je razen konjem nekoč dovoljevala celo promet z motociklom, s katerim se je lahko oficir pripeljal v kontrolo do gorske vojašnice ali na Luknjo. Druga mulatjera pelje skozi Zadnjiški dol na Prehodavce in je bila grajena na manj zahtevnem terenu. Če se z nje po lažjem brezpotju povzpnemo na razgledni Ozebnik, 2083 m, proti zahodu opazimo ostanke mulatjere, ki se izgublja med macesni proti planini Trebiščini. Ta pot, zgrajena leta 1926, je danes hudo zaraščena. Če pa nam uspe skozi ovire, naletimo na lepo ohranjeno zidovje vojašnice pod Veliko glavo, 1883 metrov, zgrajene ob koncu tridesetih let. Namenjena je bila topniškim enotam mejne straže. Stoji na nekoč razglednem, danes že zaraščenem grebenu skoraj 1300 višinskih metrov nad vasjo Na Logu. Sestavljale so jo štiri stavbe. Po ostankih sodeč, je šlo za bivanjski objekt z lesenim ostrešjem in azbestnimi strešniki, ki še ležijo v notranjosti. Poleg se nahaja tipsko skladišče topniškega streliva, ki ima vidne zaščitne napeljave in ozemljitve zaradi statične elektrike.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti