Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mont Everest se je zvišal za 300 m?

Slovenec (1934): Bogovi treščijo ob skalo vsakega zemljana - Tibetanci iztegujejo jezik v pozdrav

18 let torej ne bo smela nobena ekspedicija prodreti na tajnostno Himalajsko pogorje. Tibetanska planota se bo še bolj zaprla pred svetom. V vsej deželi se v zadnjem času širi še večje sovraštvo proti tujcem Tibetanski svečeniki namreč pripisujejo nedavno potresno katastrofo v Nepalu Evropcem in ti so tudi povzročili smrt Dalaj lame.
Tibet leži ob severnih, Nepal ob južnih odtenkih ogromnega himalajskega pogorja. Tibet je nedavno zgubil svojega velikega svečenika in vladarja Dalaj lamo, ki je umrl skrivnostne smrti, Nepal pa je nedavno obiskal strašen potres. Praznovernemu ljudstvu je okolnost, da je obstalo okoli 3000 templjev nepoškodovanih, še bolj utrdila vera, da so bili bogovi razžaljeni in da so zato poslali potres. Tibetanski »učenjaki« so ugotovili, da se je Mount Everest povišal za 300 metrov po zadnjem potresu. Vse pogorje je zadobilo drugačno obliko, ker hočejo bogovi preprečiti, da bi se predrznila človeška noga stopiti na ta sveta tla.
Polkovnik P. T. Etherton, ki je organiziral zadnjo ekspedicijo čez Mount Everest z letalom, je dal angleškim časnikarjem značilno izjavo o ekspedicijah v Himalajsko pogorje. »Vsi višji vrhovi na Himalaji so sveti in Mount Everest je najsvetejša gora med njimi. Neki stari lama, ki sem ga spoznal na poti k maharadži v Thatmandu, glavnem mestu »prepovedanega kraljestva« Napala, je na moje vprašanje, ali mi bodo dovolili, da preletim Himalajsko pogorje, odgovoril, da ne sme noben človek nekaznovano stopiti na vrh Everesta, ki je najvišji vrh boginje Zemlje. Bogovi bi stegnili svojo roko in treščili o b skalo tega predrzneža. Ko sem zopet vprašal, ali bi bogovi dovolili, da bi Evropci Mount Everest preleteli, je svečenik nekoliko obstal; ni namreč še nikdar v svojem življenju videl letala. Vprašanje sploh ga je silno zaskrbelo, saj bi po njegovem ne bilo izključeno, da ne bi pilot od zgoraj z letala gledal na bogove ...

Rajnki Dalaj lama je bil Evropcem prijazen. Kljub temu je silno nerad izdajal dovoljenja za ekspedicije na Himalajo. V deželi je užival veliko zaupanje. To dokazuje že dejstvo, da je dočakal razmeroma visoko starost. Večina njegovih prednikov je umrla že pred 19. letom svoje starosti. Vsi ti so bili namreč zastrupljeni. Kljub temu, da so mu bili podaniki zelo vdani, se je proti njemu organizirala močna opozicija pod geslom, da je lama Evropcem preveč naklonjen. Da bi stri odpor opozicije, je Dalaj lama prepovedal nadaljne ekspedicije na Himalajo. Dalaj lama se je silno čudil drznosti evropskih hribolazcev, ki se niso ustrašili najhujših nevarnosti samo, da bi preplezali do trdnjave bogov. Ker je večina njegovih podložnikov vedela, da ima rad Evropce, se je njegovim ukazom vendar pokorila in ni nadlegovala ekspedicij.
Prepoved nadaljnjih ekspedicij ostane v veljavi 18 let. Med tem časom bo vladal deželi opat samostana v Radrengu. Ta je Evropcem sovražen. Nikakega dvoma ni, da bo ostala prepoved v veljavi. On bo tudi skrbel za to, da se novi Dalaj lama vzgoji v njegovem duhu. Dalaj lama je bil že rojen. Izbran pa še ni bil. To je eden izmed tistih otrok, ki so bili rojeni na dan smrti Dalaj lame. Tibetanci namreč verujejo v reinkarnacijo, to je v zopetno učlovečenje umrlega. Izbrati novega Dalaj lamo med tolikšnimi otroci ni prav težko; kajti bogovi vodijo roko izbirajočega svečenika. Ko bodo otroci stari 3 leta, jih bodo zbrali v palači umrlega Dalaj lame. Pravi njegov naslednik bo takoj spoznal svojo imovino. Imena otrok bodo napisali na listke, ki jih potem položijo v zlato žaro. Po dolgih molitvah bo izvlekel dosedanji regent en listek. Na tem bo stalo ime bodočega Dalaj lame. V tem je zopet oživela duša umrlega Dalaj lame. Ta bo vzgojen v samostanu, kjer ga bodo pripravljali na važno službo. Vladar postane šele, ko dopolni 18. leto. Dotlej obdrži vso moč v svojih rokah sedanji regent, ki tudi vodi ministrske seje.
Izmed vseh dežel na svetu je Tibet gotovo najbolj zaprt pred moderno civilizacijo. Že tisočletja prehajata kultura in vera od roda do roda. V zadnjem času je prodrlo v te kraje nekaj izdelkov moderne industrije v Evropi in na Japonskem Tibetanec sicer nekaj časa te predmete uporablja, končno pa jih zažene proč, trdeč, da so to hudičeve iznajdbe. Značilno je, da se Tibetanci še vedno pozdravljajo na ta način, da krepko iztegnejo jezik. Tibetanec se sme kopati samo enkrat na leto; edino norec bi si dovolil več kakor eno kopel. Tudi zadnji pastir se brani z vsemi štirimi kulturnega vpliva. Majhno je torej upanje, da bi se Evropi v kratkem času posrečilo priti do rudnin, ki jih skriva ta dežela. Tudi Japonska posega v to deželo in zato je verjetno, da bo prav zaradi tega prišla v nov konflikt z Evropo.

Slovenec, 9. marec 1934
 

  09.03.1934

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40622

Novosti