Gorenjski glas - Jelena Justin: Jamnik (831 m) in Bela peč (1133 m)
V času epidemije koronavirusa in omejitve gibanja na lastno občino je bilo na vrsti raziskovanje.
Tura v zelo znano in povsem neznano okolje.
Na Jamnik, ta razgledni balkon Gorenjske, ki je bil pred leti celo na naslovnici National Geographica, smo se povzpeli že velikokrat, tako peš kot s kolesom. Na današnjem izletu nam bo Jamnik le vmesni cilj, saj bo naš končni cilj Podbliška gora nad Podblico oz. Bela peč, skalni rob, ki ponudi lep razgled.
Skozi Zgornjo Besnico se zapeljemo proti Nemiljam. Sto metrov naprej od gostilne na Raspokah zavijemo desno z glavne ceste. Ob cesti tudi zagledamo smerokaze za Jamnik. Na primernem mestu pustimo avto in začnemo vzpon. Smerokazu sledimo desno, čez mostiček, nato se začnemo zmerno strmo vzpenjati. Udobno speljana pot nas vodi skozi gozd in na levi strani se nam hitro pokaže prepadna stena na Jelovici. Ja, to je naša Bela peč oz. Podbliška gora, ki je naš končni cilj. Pot se ponekod strmeje vzpne in precej hitro pred seboj zagledamo cerkev na Jamniku. Tik pod vrhom sledimo travnatemu kolovozu v desno, nato pa zavijemo ostro levo in se kot po pomolu povzpnemo do vrha, kjer je cerkev svetega Primoža in Felicijana. Mimo cerkvice nadaljujemo do vasi Jamnik. Gremo skozi vas, in ko dosežemo glavno cesto, ki pelje iz Krope v Dražgoše, zavijemo levo. Nekaj sto metrov hodimo po cesti, ko na desni strani zagledamo ličen lesen smerokaz Bela peč. Zavijemo na vzpenjajoč se kolovoz, ki zavije desno. Kmalu sledi leva serpentina, a mi gremo naravnost, kar označuje tudi možiček. Pot se vzpenja skozi gozd in precej hitro postane tudi precej strma. Strmina narašča, zato vzpon v snegu ali po močnem deževju prej odsvetujem, kot svetujem. Sploh če bi tukaj sestopali. Ponekod opazimo tudi obledele rumene markacije. Ko dosežemo rob planote Jelovica, se pot položi. Zavijemo levo, dosežemo kolovoz, ki mu sledimo skozi gozd. Zmeren vzpon postane strmejši in tik pod vrhom Bele peči se pot ponovno strmo postavi pokonci ter nas pripelje do vrha razgledišča. Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo in nekaj klopi, ki ponudijo trenutek počitka. Pred nami se odpre pogled na Škofjeloško hribovje, vidijo se tudi Karavanke in del Kamniško-Savinjskih Alp.
Z vrha sestopimo po robu stene proti zahodu, zavijemo desno in dosežemo kolovoz oz. makadamsko cesto, ki poteka po Jelovici. Cesti sledimo desno in se začnemo spuščati. Kar nekaj časa hodimo po cesti, ko zagledamo smerokaz za tehniko Meta, ki gre desno. Tehnika Meta je delovala od oktobra do sredine decembra 1942. leta v opuščeni rudniški votlini, opremljeni z dvema pisalnima strojema in ciklostilom. Zaradi zapadlega snega decembra 1942 bi bilo tiskarno nemogoče držati v ilegali, zato so jo preselili na Mišače.
Mi še kar nadaljujemo po makadamu in zavijemo desno ter nadaljujemo sestop. Če dobro opazujemo, opazimo tudi markacije. Te z Jamnika vodijo proti Vodiški planini. Ko markacije vodijo levo navzgor, mi na ovinku zavijemo desno navzdol. Spuščamo se proti vasi Jamnik. Nad vasjo se nam odpre čudovit pogled na balkon Gorenjske, cerkev na Jamniku. Spustimo se do ceste, nadaljujemo levo proti Kropi, ko na ovinku, tik nad Jamnikom, zavijemo desno navzdol, se še enkrat sprehodimo do cerkvice, nato pa po poti vzpona sestopimo nazaj v Nemilje, kjer nas čaka jekleni konjiček.
Nadmorska višina: 1133 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5