SPORTAL - Martin Pavčnik: intervju z Janjo Garnbret
Od našega poročevalca
Po šestih naslovih svetovne prvakinje, 30 zmagah v svetovnem pokalu in številnih drugih uspehih je Janja Garnbret v Tokiu dosanjala svoje zlate olimpijske sanje. "Zdaj me čaka veliko dela, da vse predelam. Postaviti si moram tudi nove cilje. To niti ne bo tako preprosto," je ob smehu in glajenju olimpijske kolajne pripovedovala najboljša plezalka na svetu, ki bo v nedeljo na sklepni slovesnosti nosila slovensko zastavo, v domovino pa se bo vrnila v ponedeljek.
Tako hitra v hitrostnem plezanju še ni bila. Balvani, v primerjavi s tekmicami, zanjo niso bili nerešljiva uganka. Za nameček je vse dvome o prvi olimpijski prvakinji v zgodovini športnega plezanja razblinila še z najboljšim rezultatom v težavnosti. Nato je zbrala dovolj moči za dodatno plezanje. Preplezala je dve ograji, da se je lahko znašla v objemu trenerskega štaba in reprezentančne sotekmovalke Mie Krampl. No, manj učinkovita in hitra je bila pri zadnjem opravilu dneva. "Joj, Janč. Pohiti že," so ji prigovarjali rojaki, ko so jo čakali, da bo vendarle pripravljena na dopinško testiranje. Ena od prostovoljk ji je prinesla plastenko vode. "Da ne boste tukaj vso noč," se je pošalila. Čakanje na "pravi trenutek" pa smo medtem izkoristili za krajši intervju. Z olimpijsko prvakinjo.
Obstaja v vašem spominu kakšen specifičen spomin na pretekle olimpijske igre, kakšen trenutek, ob katerem ste tudi sami pomislili, da bi želeli biti del tega dogodka?
Rada sem spremljala olimpijske igre. A če me vprašate o trenutku, ki se mi najprej prikrade v spomin, so to prav zadnje olimpijske igre v Riu de Janeiru. Povsem konkretno, gre za judoistično zmago Tine Trstenjak. Še zdaj imam pred očmi njen odziv v trenutku, ko je postala olimpijska prvakinja. Odtlej sem sanjala o tem, da bi tudi sama doživela kaj podobnega.
Ste si predstavljali ta dan? Ste razmišljali o kakšni gesti, mimiki obraza med himno ali prvih izjavah?
Bolj kot o odzivih sem razmišljala o občutkih. Ko pa sem danes stala na najvišji stopnički, sem se spraševala, ali moram storiti kaj posebnega. A bila sem tako vesela, da pravzaprav nisem bila prisotna.
Jokali ste vi, jokali sta japonski tekmici. Čustvena slika …
Akijo in Miho sta moji dolgoletni tekmici. Pogosto smo se izmenjavale na najvišjih položajih. Smo pa več od zgolj tekmic. Odnosi so posebni. Smo prijateljice. Omenila bi Akijo, za katero je bila to zadnja tekma. Do nje čutim izjemno spoštovanje. Dolgo je bila na prizorišču.
Kaj vse ste vložili v ta trenutek?
Kamen, ki … Ne, skala, ki se mi je odvalila od srca, pove vse. Kaj sem vložila? Vse! Le jaz in trener veva, skozi kaj vse sem se prebijala, da sem v Tokio prispela tako dobro pripravljena. Današnja tekma je bila moj edini cilj v sezoni. Izpuščala sem tekme svetovnega pokala. Vse je bilo podrejeno nastopu na OI. Pravzaprav se v tej kolajni zrcali delo vse kariere. Dve leti pa sem imela pred očmi le Tokio.
Veliko smo se pogovarjali o pritisku. Lahko zdaj poveste vse?
Predvsem lahko povem, da je bil to, vsaj na ravni pritiska, zame najtežji dan v življenju. Ko ti vsi napovedujejo zlato kolajno, ni preprosto. "Tako si dobra, da se ti ni treba niti potruditi," je bil eden od stavkov, ki odslikavajo to stanje. Sama pri sebi sem vedela, da ni tako. Olimpijski koncept tekmovanja je pač drugačen. To je kombinacija. Zgodi se lahko vse. Res je, nastopila sem na številnih tekmah. A ko gledam nazaj in vse skupaj primerjam s to izkušnjo, bi dejala, da na svetovnih prvenstvih in tekmah svetovnega pokala niti ne morem govoriti o pritisku. Eh, tisto sploh ni pritisk. Ha, ha …
Vam je zdaj jasno, zakaj ste se tako počutili?
Plezanje je prvič del olimpijskih iger. Že to je bil velik motiv. Poleg tega je to tekmovanje, na katero vsi gledamo z velikimi očmi. Na sporedu je le enkrat v štiriletnem obdobju. Vem tudi, da sem osvojila marsikaj. Olimpijska kolajna pa je bila nekaj, s čimer sem želela dopolniti zbirko. Jasno, ko je želja tako velika, je pritisk toliko večji.
Kar tri tedne (bo)ste vpeti v tokijski mehurček. Kaj pa potem? Si predstavljate, kaj vas čaka, ko boste v začetku prihodnjega tedna stopili na slovenska tla?
Ne vem. O tem niti ne želim razmišljati. Vem pa, da sem srečna. To srečo želim prenesti v Slovenijo.
Nato pa …
Joj, ne vem, kaj me čaka. Še za jutri ne vem. Vse, kar sem imela v glavi, je olimpijski nastop. S trenerjem sva vse načrte postavila do avgusta 2021. Zdaj si bo treba postaviti nove cilje in začrtati pot do Pariza 2024.
Kaj pa finančna plat? Si obetate več sponzorskih pogodb, boljše pogoje za treninge?
Vsekakor. Verjamem, da se mi bodo odprla kakšna vrata. Pričakujem, da se bodo pojavile boljše možnosti. A tudi o tem se bova lahko pogovarjala pozneje. Zdaj sem srečna, da sem dosegla tisto, kar sem želela jaz.
Povedali ste, kaj ta kolajna pomeni za vas. Kaj pa za slovensko plezanje?
Lovim občutke. Najprej lastne. Lahko rečem, da še vedno ni vse prišlo za menoj. Bo, bom. Vem pa, koliko ljudi je gledalo to tekmo. Vsi so mi privoščili. Zdaj upam, da se veselijo mojega in našega uspeha.
Kaj bi dejali kakšni deklici, ki se odloča, ali bi se podala v plezalni klub? Zakaj izbrati ta šport in ne kakšnega drugega?
Lahko odgovorim na lastnem primeru. Kaj mi je dalo plezanje. Dobila sem prijatelje, ki mi bodo vedno stali ob strani. Oni so zaslužni, da zdaj pred vami stojim z zlato kolajno. Poleg tega pa je zame plezanje najlepši šport. Vesela bi bila, če bi bil tudi najbolj priljubljen.
Trener Roman Krajnik
"V življenju še nisem doživel lepšega trenutka. Moja kariera traja 21 let. Zdaj tudi vem, kako velik dogodek so olimpijske igre. Vsi so govorili o tem, mi prave izkušnje nismo imeli. Zdaj vemo. Če bi bila to običajna tekma, Janje ne bi zvilo. Zdaj pa … Joj, kako naporen je bil zadnji teden. Toliko živčnih vojn, pogovorov in priprav na različne scenarije. Danes pa je nastopila več kot popolno. V hitrosti je postavila rekord. O balvanih ni treba izgubljati besed. Težavnosti se je lotila bolj previdno, a je dokazala, da je najboljša."
Gorazd Hren, nekdanji trener in selektor
"Danes se mi je pred očmi zavrtel film Janjine kariere. Od trenutka, ko sem ji na vroč dan ponudil sladoled, a se je odločila za trening. To je zelo zgovorna zgodba. Ona je izjemen talent, a bo vseeno vedno pripravljena trdo delati. Danes je srečen dan. Ob vseh spominih sem pomislil na nekoga, ki je želel biti danes tukaj, a se ni izšlo. To je moj oče. Zato je ta dan zame še toliko bolj čustven."