Delo, Kronika - Marjana Hanc: Slovenske gore vabijo - V prvih štirih mesecih se je zgodilo že 136 nesreč,
... v katerih so morali posredovati gorski reševalci, ki obiskovalce gora svarijo, naj izbiro cilja prilagodijo sposobnostim
Kranj – V petek, 3. junija, so reševalci spet začeli helikoptersko dežurstvo med poletno sezono na Brniku, ki bo trajalo do 3. oktobra. Kot je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik, so lani dežurali 90 dni in v teh dneh imeli 83 reševalnih akcij. Letos so načrtovali 111 dni, a bodo zaradi pomanjkanja zdravnikov ostali pri enakem številu dežurstev kakor lani. Težava je, da so se dežuranju tik pred začetkom sezone odpovedali trije dobro izurjeni zdravniki – tako bo na Brniku junija in septembra ob koncu tedna, julija in avgusta pa vsak dan dežuralo 14 zdravnikov in 37 gorskih reševalcev letalcev.
»V Sloveniji je na 17 reševalnih postajah nekaj več kot 600 aktivnih reševalcev, normativ, po katerem nas plačuje država, pa je 430. Glede na število nesreč in akcij je to premalo,« je včeraj opozoril Igor Potočnik. Skupaj z Janijem Beletom, predsednikom komisije za informiranje in analize, sta opozorila zlasti na preobremenjenost reševalne postaje v Tolminu. V njej prostovoljno dela od 60 do 70 reševalcev in ti so imeli lani kar 79 reševanj, kar je 23 odstotkov reševalnega dela na ravni Slovenije. Soška dolina je, kot pravi Bele, prava dolina adrenalina, 23 odstotkov vseh reševalnih akcij opravijo tam. Prevladujejo tako imenovane negorniške nesreče. V enem dnevu je tako, denimo, v zraku tudi 500 jadralnih padalcev, tu so še številni gorski kolesarji, kanuisti, nekateri se preizkušajo v soteskanju (kanjoningu).
Lani je bilo v slovenskih gorah 346 nesreč, v katerih so posredovali gorski reševalci. To število je povsem primerljivo z zadnjimi štirimi leti, ko se je tudi obisk gora precej povečal. V teh nesrečah, v katerih je bilo skupaj udeleženih 386 ponesrečencev, je lani umrlo 45 ljudi, od teh 28 v gorniških nesrečah, drugi pa pri adrenalinskih športih, delu v gozdu, nekaj je bilo tudi samomorov. »Včasih nas kdo vpraša, zakaj rešujemo padalce – naš odgovor pa je preprost. Če je na težko dostopnem terenu, je popolnoma vseeno, ali rešujemo gozdnega delavca ali padalca,« je dejal Bele.
Največ nesreč se zgodi poleti ob koncu tedna. Sicer pa, če lahko ocenjujemo prihajajočo sezono po prvih mesecih leta, se ne obeta nič dobrega, saj je bilo do konca maja že 136 nesreč (lani v tem obdobju 103). V njih se je poškodovalo 90 ljudi (lani 77), razveseljiv pa je podatek, da je manj mrtvih. Letos se je v gorah smrtno ponesrečilo šest ljudi, lani kar 13. Rekorderji v številu posredovanj so bili tolminski gorski reševalci, saj so 31. maja v dveh urah posredovali v kar petih nesrečah jadralnih padalcev.
Igor Potočnik je dal tudi nekaj napotkov za gibanje v gorah. V gorah je še sneg in tako je mogoče smučati pod Skuto in Triglavom. »Če ni varnega izteka, raje končajte turo in se vrnite v dolino. Pozorni pa moramo biti tudi na nevihte, v katerih rada udari strela,« je poudaril. V nadaljevanju je opozoril na problem izčrpanosti oziroma kako morajo planinci prilagoditi izbiro cilja svojim sposobnostim. »Preden se odpravite na dvatisočaka, opravite krajše oziroma lažje pohode, da se že prej pokaže, ali zares zmorete zahtevnejše poti,« je svetoval.
Marjana Hanc