Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nov rekorder

Turni.si: ... Učka traila Anže Šenk
To leto, ko sem zaradi obveznosti manj v hribih, res uživam v občasnih daljših »trailih«,

... na katere me zvabi predvsem prijatelj Rok. Raziskovanje novih poti, razgledov z drugih kotov ob razgovorih s kolegi med lahkotnimi koraki ...

K nastopu na Učki me je prepričal brat Primož, tretji na letošnji štiri desetki. Sprva sem mislil nastopiti na deset kilometrov krajši trasi, pa so mi vsi rekli kaj bom zabušaval in da bom na daljši imel več uživaških obmorskih kilometrov po čudovitih terenih, pa še pravo konkurenco s strani Marjana. Rad imam izzive, ki me vzpodbudijo in vsaj malo prepihajo mojo lenobo. Gorsko pleme, tako se imenuje Jezerska tekaška sekcija, smo se na obalo tokrat odpravili dan pred tekmo. Prostoren apartma, skupno copranje fantastične večerje z Rokom Damjaničem v glavni vlogi, kozarčkom, valjem za sproščanje mišic... Nas je že imelo, da bi šli naslednje jutro na skupinski »lagani trail« brez številk.

Moj cilj, čas pod štiri ure, se mi je kljub neizpolnjenim pripravljalnim planom, zdel dosegljiv. Na besede po Vipavi, da se z Marjanom tekmovalno pomerim na Učki in da bom šel takrat na skalpe, so me pa tako spodbujali cenjeni tekaški kolegi. Sam svetovni prvak v gorskem teku v kategoriji masters, Simon Strnad (zmagal je na 16 kilometrski razdalji z novim najboljšim časom proge), mi je na štartu obljubil šampanjec, če mi le uspe.

Ob razgovorih na startni liniji sem nenadoma s prve padel v tretjo linijo in tako v prvih metrih ostal za vodilnimi. Moral sem se potruditi, prehitevanje po ozkem obalnem »sprehajališču« med kafiči, da bi ujel prvo skupinico, ki se je že takoj začela oddaljevati. Na stopnišču je Marjan spustil vodilne s krajših prog in kmalu sem lahko sledil le njegovim nogam. Kljub ne pretirani vročini sem čakal na, po besedah tekmecev, nekoliko hladnejši del tam zadaj. Po kakšne pol ure sem ob težavah izmotavanja gela iz žepka v nahrbtničku zaostal nekaj metrov. Marjan je že začutil priložnost, pospešil in sledil mojemu plemenskemu kolegu Roku, drugo uvrščenemu na enaitrideset kilometrski trasi. V ponovnem priključevanju sem ob hitrejših položnejših delih, menjavah ritma na ozkih potkah in planoti posuti s skalicami, prav užival. Makedamski odseki v vzponu se mi niso prav nič dopadli. Marjan je kmalu spoznal, da moj zaostanek ni bil posledica moje utrujenosti. Zagotovo pa mu tudi ni bilo tako lahko, saj je bilo že na vzponih proti mali Učki čutiti popuščanje v tempu. Kmalu po razcepu 31ke in 41ke, ko sem se pomaknil nekoliko na njegovo levo, je vedno pospešil. V začetku zadnjega daljšega klanca proti Učki, ob prehodu iz teka v hojo, je tempo tako padel, da sem moral mimo. Po kakšni minuti Marjana ni bilo več za menoj. Zato sem nekoliko pospešil. Na roko mi je šla še hladnejša klima, megla in božajoče rastje polno hladnih kapljic.

Na spustu z Vojaka in nekje do 20. kilometra je nato letelo. Pravi užitek, ko se noge lahkotno in hitro odzivajo na tisto kar vidijo oči. V mislih pa zastavljen cilj 4 ure in da Marjan ne pride na vidno razdaljo. Časa na uri nisem spremljal. Le občasen pogled na sled in kilometre do cilja na izposojenem »Fenixu«. Kilometri se kar niso hoteli topiti in nekje po 30. sem dobil občutek, da sem prepočasen. Kljub ponovni družbi sotrpinov s krajše razdalje in pogledih celo na morje, čudovitih potkah v zavetju gozda, je bila glavna misel pri spodbujanju samega sebe in občutenju zategovanja, plazenju krčev v moja stegna. Svojevrstno uživanje ob poskakovanju med skalicami, obdan z rastlinjem na levi in desni, stare kamnite hiške, mogočen javor, kamnito znamenje, mlakuže... Idila!Višjih stopov in daljših korakov v klanec si nisem upal privoščiti. Le kratek, hiter že utrujen tekaški korak. Samo ne »zahodit«. Na spustih stalna previdnost. Na zaključnem asfaltnem spustu, končno, nekoliko okornejši koraki. Tekmovalec, ki sem ga prehiteval, me vpraša, če bo pod štiri ure. Vprašam koliko je sploh na kazalcih. Še 12 minut. Bo! Nato pa strmejše stopnice in še bolj zanimiv vijugast gozdni spust z vmesnim skalovjem in potokom...kako je vse drugače ob eksplozivnih odzivih nog, jaz pa na palicah in skoraj stegnjenih nogah hopsajoče čez prepreke proti morski gladini. Pred ugledanjem slane, regeneracijske vode pa presenečenje temnega tunela. Previdno skozenj in kmalu vidno približevanje ciljnih balonov. Še hiter pogled nazaj za vsak slučaj ob pospeševanju na ciljni finiš za zadnjih 500 metrpov. To je to,si rečem in ob navijanju tekaških prijateljev, ki bežijo s stolov ob kofetkanju, ter vzpodbudi gorskega plemena s krajše proge v ciljni ravnini, noge same poberejo zadnje metre še hitreje. Po veselem zamahu z roko v zrak ob pretrganju traku in smejočih obrazih prijateljev, končno obstojim in se ob globokem dihanju prav oddahnem. Simonov obljubljen šampanjec takoj eksplodira v zrak, nato pa nekaj osvežilnih požirkov ohlajene penine. Prija! Večina ciljev izpolnjenih, mejnik štirih ur ostaja. Tudi zaradi tega se še vrnem na bližnje obmorske traile, še bolj pa zaradi vzdušja, druženja, igrivih terenov in sproščanja ob in v šumečem morju.

Preseneti še brat Primož s tretjim mestom. Gorsko pleme proslavlja še ob 16. mestu Klemena, 14. Milana, zmagal v kategoriji nad 50, in drugem mestu Roka na enaintrideset kilometrov. Za nameček je bil to dan Slovencev, ko smo med 500 nastopajočimi iz 20 – ih držav, na prav vseh razdaljah popravili najboljše čase. Zmagali nismo le na šestnajst kilometrski razdalji pri dekletih.

Anže Šenk  

  15.09.2017
Novi rekorder Učka traila Anže Šenk


Foto: Paolo Dukić

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ TEK Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti