Večer - Urška Šprogar: Pomemben dogodek na začetku planinske poletne sezone
Večer, četrtek, 5. julija 2007
Narava, gore in ljudje
Nova čistilna naprava na Planini Jezero
Pomemben dogodek na začetku planinske poletne sezone, ki se vključuje v osnovna načela Planinske zveze Slovenije, v skrbi za ohranitev gorskega okolja
Na Planini Jezero nad Bohinjem so konec tedna odprli biološko, sodobno in tehnično dovršeno malo alpsko čistilno napravo. Planinci PD Integral iz Ljubljane, ki upravljajo planinski dom na Planini Jezero, so dogodek povezali s tradicionalnimi pohodi in društvenim praznikom, zato se je ob koči zbralo več sto pohodnikov,
“To je že 22. tovrstna čistilna naprava, vgrajena ob planinski postojanki v slovenskem visokogorju,“ je povedal mag.
Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, in ob otvoritvi čestital PD Integral ter posebej poudaril, da je izgradnja takšnih naprav največje zadovoljstvo in veselje ozaveščenega planinstva. “To je tudi osnovna politika PZS v skrbi za gorsko okolje in podtalni svet, zato čestitamo PD Integral za tako naravovarstveno ozaveščenost v skrbi za čisto okolje. To je prav tako pomemben dogodek prav na začetku planinske poletne sezone. Pri naravovarstvu najbolj štejejo dejanja. Do sedaj imamo vse preveč administrativnega potrošništva in neživljenjskih predpisovanj.“
Ta primer nove čistilne naprave je prava pot do obnašanja v Triglavskem narodnem parku, ki zastopa usmeritev, nič več novih planinskih objektov, tudi potov ne, so pa potrebne temeljite in sodobne ekološke sanacije. PZS se tudi zavzema za ohranitev prostega in kulturnega gibanja v gorskem svetu. “Menimo tudi, da je čas, da prične okoljsko ministrstvo uresničevati tisto, kar že desetletje obljublja, da bi v visokogorju vgradili vsaj tri čistilne naprave na leto. Na vgradnjo čaka še najmanj 50 prepotrebnih lokacij. Tudi pomoči iz EU se ne bi smele prenehati s projekti in pre-kompliciranimi postopki, ki postajajo prva selekcija za preprečitev uspeha na razpisih, kajti skrb za usodo in ohranitev Alp je zadolžitev vseh Evropejcev,“ še pravi mag. Ekar.
Pri pomoči izgradenj naravovarstvenih infrastruktur v gorskem svetu je do sedaj odigrala pomembno vlogo športna fundacija, ki je pomagala tudi pri tej mali čistilni napravi na Planini Jezero, zato pričakujejo še naprej enake pomoči, je v nagovoru povedal predsednik Ekar, “Kajti varovanje podtalnic sodi med najbolj obvezujoča opravila in zaščitna dela ter je v splošnem javnem interesu in skrbi. Politika PZS ima tudi pozitiven odnos do okolju prijaznih elek-trifciranj, ki omogočajo popolno odpravo naftnih derivatov in generatorjev z gorskega sveta. In do sedaj je to uspelo že v sedmih primerih. Slovenija je preveč miniaturna oaza še kolikor toliko nepokvarjene gorske krajine.“
Na otvoritvi je bil tudi ameriški ambasador Robert B. Robertson, ki je Slovenijo označil kot državo izjemnih lepot, dobrih planincev in naravovarstveno ozaveščenih ljudi: “Tudi po odhodu iz Slovenije se bom še vračal v ta lepi planinski svet.
Okoli bohinjskih planin
Obisk planin okoli Bohinja je prijetna tura, lepo je hoditi po ozkih stezah in na malo shojenih poteh. Začnemo lahko ob Mostnici in gremo čez Hudičev most v dolino Voj ter nato najprej na planino Mala Grintovica. Do tu je še markirana pot, ki se nadaljuje do Vodnikove koče. Za obisk planin pa je treba zaviti levo in najprej pridemo po slabo shojeni poti do Velike Grintovice. Tudi na teh dveh planinah so pred leti še pasli, danes pa se zaraščata, edino na Veliki Grintovici so iz nekdanje pastirske koče naredili vikend.
Da pridemo do planine Krsteni-ca, moramo krepko v hrib in strmino. Vendar sta nam bila čudovit razgled in dovolj kislega mleka lepo povračilo za prehojeno strmino. Krstenica je še ohranila tisti pravi nekdanji planšarski čar. Če gremo naprej po poti, pridemo do planine Jezerce in pod vrh Jezerskega Stoga ter na Jezerski preval. Tukaj je polno planik, encijanov, murk in planinskih nageljčkov. Pod nami pa se proti vzhodu razprostira planina pod Mišelj vrhom, kjer samo stara bruna kažejo, da so tu nekoč pasli. S planinskim cvetjem porasla pobočja so prava poslastica za ljubitelje narave. Ker le malo ljudi hodi po teh stezah, je tukaj narava resnično pristna, neokrnjena, pot na Velo polje in do Vodnikove koče je polna ro-dodendrona in najrazličnejših vrst alpskih rastlin.
V Staro Fužino se lahko vrnemo čez Uskovnico, kjer je poleg klasične planinske gostinske ponudbe spet mogoče kupiti kislo mleko.
Ali pa najprej na Planino Jezero
Iz Stare Fužine je približno tri ure. Prvi odsek poti ni privlačen; hodimo po kolovozni poti in po približno uri hoje prispemo na idilično Planino Jezero (1453 metrov), ki je najbolj obiskana planina, k čemur pripomore dobro oskrbovan planinski dom, ki je obenem edina planinska postojanka v osrčju Fužinskih planin. Planini daje čar prav jezero, na katerega zelenkasti gladini odsevajo temni iglasti gozdovi. Nad njihovimi krošnjami pa v jasnih dnevih žarijo oddaljeni gorski grebeni z Debelim vrhom na čelu. Še bolj med hribe pridemo, ko se usmerimo proti planini Laz. Steza se najprej prevali čez gozdnat hrbet v dolgo travnato dolino Poljano. Med sprehodom po ravnem opazujemo vrhove in z vsakim korakom prihajamo bliže belim stenam. Za skalnatim pragom se razgme široka ravnica Planine v Lazu (1560 metrov), njeni stanovi se stiskajo pod mogočne boke Debelega vrha in Ogradov Planino oživlja stalni studenec.
Postanek se prileže, a pot nas proti vzhodu že vabi na naslednjo planino Krstenica. Nad prvim klancem se pot vije po valovitem, z lepim visokogorskim gozdom poraslem svetu ob vznožju Ogradov. Prostrano dolino za Ogradi obidete v velikem loku, nato pa kmalu stopite na spodnje travnike Krstenice (1655 metrov). Stanovi in sirama stojijo nekoliko višje, tik pod slemenom. Zaradi svoje odprte lege je Krstenica najbolj razgledna fužinska planina.
Če niste vezani na vozilo, je smiselno zaključiti turo z neposrednim sestopom s Krstenice v Voje. Markirana pot se od sirame sprva prav zložno spušča proti jugovzhodu vzdolž gozdnatega slemena, nato pa se svet strmo prelomi v Voje. Na cesto stopite blizu planinskega doma in od tam nadaljujete do Stare Fužine.
Urška Šprogar