Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nove žrtve M. Everesta - Mallory in Irvine

/Jutro (1924): Ekspedicija na najvišji vrh sveta tudi letos brezuspešna.

Iz Londona prihaja brzojavna vest, da glasom sporočila podpolkovnika E. F. Nortona divja v himalajskem gorovju silen vihar, ki onemogoča nadaljnji pohod ekspedicije na Mount Everest. Nenavadno močan monsun je strmoglavil v prepad dva ugledna člana ekspedicije: prof. Malloryja in Irvina. Blizu svojega cilja sta našla smrt pod strmimi stenami najvišje gore sveta. Ostali člani ekspedicije so se srečno vrnili v izhodno šotorišče.

Letošnja ekspedicija ni imela sreče. Kakor je znano iz dosedanjih izkustev, je uspeh tako drznega podjetja, kakor je pohod na vrh Mount Everesta, odvisen v prvi vrsti od vremenskih razmer, zlasti od možnosti, da se doseže vrh predno nastopi nevarni monsun. Uvažujoč izkustva ekspedicije iz leta 1922. se je ekspedicija letos sestala prej kakor sicer na izhodni točki Darjeeling in je torej imela dovolj časa, da izvrši obsežne priprave, da se preskrbi z živili ter najame potrebno število sposobnih nosačev in tovornih živali.

Dne 20. marca se je ekspedicija podala na pot in z zadoščenjem je poročal general Bruce, da je letošnji pohod pretekel prejšnje ekspedicije za dober teden dni. Vkljub tej ugodni perspektivi pa se je položaj znatno poslabšal, ko je ekspedicija prispela na visoko planoto tibetsko. Vešči vodja, general Bruce, je zbolel in se je moral vrniti. Zamudilo se je nekoliko dragocenih dni, ker so ostali člani ekspedicije čakali, da general morebiti kmalu ozdravi. To upanje pa se je izjalovilo. Pohod se je potem nadaljeval proti gorovju in tudi na tej poti se je zamudilo nekoliko dni. Vendar se je smelo računati s tem, da monsum, ki je leta 1922. precej pozno nastopil, ni tako blizu. V najboljšem razpoloženju je ekspedicija dosegla prva šotorišča ter pričela s pohodom na vrh. Dne 12. maja so nenadoma začeli divjati viharji, ki so smele plezalce prisilili, da se začasno umaknjejo silnim vetrovom. Zadnjo poročilo, ki ga je poslal podpolkovnik Norton, kateri je namesto generala Brucea prevzel vodstvo ekspedicije, naznanja, da je strašen snežni metež in oster mraz v višini 23.000 čevljev napotil ekspedicijo k povratku. Sicer poraženi, a ne poparjeni so člani ekspedicije sestavili nov načrt za tretji pohod.

Kdaj se je pričel tretji poizkus, o tem še ni obvestila. Dejstvo pa je, da je ta poizkus zahteval smrt dveh odličnih članov ekspedicije. George Leigh-Mallory, ena teh žrtev, je bil edini član letošnje ekspedicije, ki se je udeležil že prejšnjih dveh podjetij. Skupaj z Nortonom in dr. Somervellom ie leta 1922 dosegel višino 29.985 čevljev in s tem višinski rekord. Mr. Irvine, vseučiliščni profesor v Oxfordu, se je pri lanski ekspediciji na Spitzbergen prav posebno odlikoval. General Bruce je pričakoval, da se bo Irvine obnesel tudi v himalajskem gorovju kot prvovrsten plezalec. Njegova nada se, žal, ni izpolnila. Povodom zadnjega Nortonovega poročila je profesor Malllory poudarjal, da je treba predvsem premagati dve glavni težkoči: mraz in sneg, katerima da nosilci domačini niso kos. Svojo izjavo je zaključil z besedami: »V tretjič se podamo na pohod. Zadnji bo, če uspemo ali propademo. Milosti Mount Everesta ne pričakujemo.« Mount Everest ga je prijel za besedo.

Jutro, 24. junij 1924

24.06.1924

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti