Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novi izsledki iz Potočke zijalke na Olševi

Jutro (1932): Ljubljana, 15. marca 1932. V torek zvečer se je vršil šesti sestanek prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva, na katerem je predaval g. prof. Srečko Brodar iz Celja.

Iz njegovega nadvse zanimivega predavanja povzemamo naslednje podatke.
Pod okriljem Muzejskega društva v Celju in s podporo dravske banovine in Mestne hranilnice v Celju je trajalo lansko, četrto daljše raziskovanje v Potočki zijalki na Olševi osem tednov, od 21. junija do 14. avgusta 1931. Zaposlenih je bilo poleg prof. Brodarja še stalno sedem oseb, dva dijaka, štirje delavci in pastir. Preiskal se je sistematično v obsegu okrog 150 m² srednji del vhoda v jamo. Odvoženih je bilo do 300 m³ materiala. Vkljub ne prevelikemu terenskemu obsegu so bila odkrita tri nova ognjišča, od katerih sta dve zanesljivo paleolitski. Obe ognjišči sta kronološko mlajši od onega iz prejšnjih let. Eno ognjišče razen številnih razbitih kosti jamskega medveda ni nudilo ničesar novega. Tem važnejše pa so bile najdbe v drugem ognjišču in njegovem okolišu. Odkritih je bilo 90 artefaktov in odkruškov iz črnega sileksa. Po obliki in materialu se strinjajo artefakti iz že prej odkrite starejše plasti. Ker imajo vsi značaj odcepkov, če izvzamemo jedraste oblike, ki so služile kot visoka praskalca, je upravičeno mnenje, da so mlajšepaleolitskega izvora, približujoč se aurignaški stopnji. To potrjuje tudi odlomek šila, ki je povsem s lično elegantnim šilom, najdenim v ozadju jame.
Še bolj očitno pa ostane mlajšepaleolitski izvor zaradi odkritja globlje ležeče plasti vodnega peska, ki ga je nanosil človek sam v zaenkrat neznane namene. Ta plast je vsebovala poleg mnogih drugih znakov, ki izpričujejo nekdanjo navzočnost človeka, večje število terciarnih (miocenskih) okamnin, služečih človeku v nakit. Čeprav je zlasti iz Francije znanih lepo število postaj s tako vsebino, ni med njimi niti ene, ki bi bila staropalitska.
Spremljajoča primitivna kostna kultura, znana že iz več alpskih postaj, nikakor ni zadosten argument za starejši paleolitik. Eno pa je gotovo, da je življenje v višini 1700 m bilo mogoče le v vsaj tako topli dobi kakor je danes, ter bi mlajši paleolitik - saj v svoji začetni fazi moral pripadati interglacijalu.

G. predavatelju se za njegovo poučno in zanimivo predavanje najlepše zahvaljujemo ter mu želimo pri njegovem nadaljnjem raziskovanju čim več uspeha.

Jutro, 17. marec 1932
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti