Slovenskega planinskega društva. Dopis Kranjske sekcije vodstvu DÖAV
Kranjska sekcija DÖAV
Ljubljana, 27. julij 1895
Spoštovani Centralni odbor
V zadnji številki časopisa Slovenskega planinskega društva Planinski vestnik z dne 25. junija 1895, je bil objavljen esej za naslovom: Slov. plan, društvo" z ozirom na naše narodno gospodarstvo z opisom domačih naravnih lepot in z vključenim vznesenim stavkom: "In vse to je tvoja last, ti lepa zemlja slovenska!."
Iz tega se pojavlja vprašanje - kakšna je lahko korist idealne lepote na področju nacionalne vladavine? Odgovor je, da je treba pripeljati tujce, da bi te lepote domovine lahko postale vir blaginje. To pa očitno ni namen Slovenskega planinskega društva, ki ima namero spodbujati le slovenski turizem, zlasti po svoje označevati planinske poti in s slovenskimi napisi prikazati slovenski značaj naše domovine.
To, da odkrito kažejo na slovenski značaj te dežele, je v teh narodno neuravnovešenih ljudeh prebudilo ponos, v zamejcih pa spoštovanje do nas in nas ponovno opogumilo.
Avtor eseja želi doseči veliko odmevnost, zlasti v tujem tisku in v italijanskih, francoskih in angleških časopisih, ter zaključuje: Slovensko planinsko društvo je v nacionalnem smislu zelo pomembno in mora zato pridobiti na ugledu in pomenu, saj posredno deluje v korist nacionalne države in slovanske samostojnosti.
Ne bi bilo slabo, če bi to vprašanje postalo izhodišče za pojasnila v sporočilih, ki so po mnenju odbora zelo nujna in potrebna. Članki v Slovenskem narodu o Slovenskem planinskem društvu in njegovi ustanovitvi, bi lahko potrdili, da jih je treba obravnavati kot izjave o namenu in naravi Slovenskega planinskega društva, čemur Planinski vestnik tudi odkrito pritrjuje. Jasno je, da to ni program za prihodnost, temveč program, ki se delno že izvaja in je razviden iz aktivnosti Slovenskega planinskega društva.
Sovražnost in neupoštevanje drugih obstoječih združenj, še zlasti Kranjske sekcije, ki se nikoli ni ukvarjala s politiko, so glavna lastnost Slovenskega planinskega društva.
Že obstoječe planinske poti drugih sekcij, so bile z njihove strani ponovno označene, a z drugimi markacijami in označevalnimi tablami, nato pa so bile vključene v njihove register poti.
Označene so bile tudi nekatere nevarne poti. Številne označbe so bile izvedene brez soglasja lastnikov zemljišč ali sredi delovnega območja druge sekcije. Hitro so bile zgrajene tudi planinske koče, ki so jih poimenovali po znanih članih Slovenskega planinskega društva.
Orožnova koča na Črni prsti, Kocbekova koča na Korošici, gradi se že tudi koča na Velem polju ...
Videti je, da ni naključje - temveč njihov glavni namen, da se koče postavljajo nad našimi, nižje ležečimi kočami, da bi nam prevzele turiste.
Koča na Črni prsti je nad našo Mallnerjevo kočo, Kocbekova koča je nad kočo Korošica, ki jo je zgradila Celjska sekcija, njihova koča na Velem polju pa bo vabila turiste, ki gredo proti koči Marije Terezije.
Poleg tega je Slovensko planinsko društvo v svojem časopisu ponovno pozvalo vse svoje člane, naj se v lokalnih časopisih, tudi nemških, proslavijo kot pravo planinsko združenje, pri tem pa so jih podprli še drugi časopisi in tudi profesor Frischauf (ki je častni član Slovenskega planinskega društva).
Odbor si dovoli ponovno poudariti, da je v interesu naše sekcije in tudi združenja kot celote nujno, da se v Mittheilungen čim prej pojavi ustrezen članek, saj bi nadaljnji molk lahko škodil ugledu našega združenja DÖAV in bi se lahko razlagal kot gesta strahu ali tiho priznanje podrejenega položaja.
Končno je treba tudi pojasniti, kakšno je razmerje med obema društvoma in ali je Kranjska sekcija dejansko hladna in brezbrižna do dejavnosti Slovenskega planinskega društva, česar tisti, ki so ji zelo blizu, vendar nimajo zadostnega vpogleda v razmere, nočejo priznati.
V zvezi z objavo v Mittheilungen, zato prosimo: spoštovani odbor naj se na podlagi zgornjih predlogov čim prej posvetuje o stališčih in obliki ustreznega poročila, ter nas obvesti o odločitvi, ki jo bo sprejel.
Poleg zgoraj navedenih razlogov nadaljnja diskusija ni potrebna, saj je bil odbor že obveščen o ukinitvi nevarnih poti 3. marca. Razlog za to je, da se nam zdi nujno, da turiste seznanimo s to okoliščino in primeri popolnoma ničvrednih označevalnih tabel, kar je vsekakor vredno podrobneje pojasniti. Takšen ukrep z naše strani je potreben zaradi že storjenih dejanj.
Rudolf Roschnik
načelnik
Original pisma se nahaja v Alpenverein Innsbruck