Triglavski narodni park: ... biosfernega območja Julijske Alpe in zaključek projekta Parkiraj&doživi naravo!
Raziskavo Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe je Triglavski narodni park izvedel v okviru programa UNESCO MAB – Človek in biosfera.
Gre za pilotni projekt, ki je namenjen vzpostavitvi nadaljnjega spremljanje obiska v biosfernem območju Julijske Alpe ter za učinkovito načrtovanje parkovne infrastrukture in drugih ukrepov, ki bodo pripomogli k doseganju varstvenih in razvojnih ciljev, skladnih z Načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016-2025.
Julijske Alpe sodijo med najbolj privlačne cilje obiskovanja v Sloveniji, edinstvenost območja pa je prepoznala tudi Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO. Urad UNESCO v Parizu je leta 2003 sprejel sklep o vključitvi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB, s čimer so Julijske Alpe postale del svetovne mreže vzorčnih regij trajnostnega razvoja.
Trajnostni razvoj je tudi osrednje izhodišče Razvojnega načrta biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije, ki ga je pripravil Triglavski narodni park v sodelovanju s turističnimi deležniki z območja Julijskih Alp, potrdili pa so ga tudi župani vključenih občin.
Na podlagi omenjenega dokumenta in Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka se uspešno izvajajo projekti in pripravljajo novi s področij ohranjanja narave in kulturne dediščine, spodbujanja trajnostne mobilnosti, razvijanja t.i. zelenih produktov in razvoja lokalnega gospodarstva. Ena izmed aktivnosti za oblikovanje projektnih idej, uresničitev katerih bo prispevala tako k doseganju varstvenih ciljev zavarovanega območja kot k razvoju trajnostnega turizma, je tudi sistematično spremljanje stanja, posegov in dejavnosti.
Osrednji namen raziskave Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe je bil zbrati in analizirati nekatere obstoječe kvantitativne podatke (statistični podatki) in kvalitativne podatke, pridobljene leta 2016 (vprašalnik o obiskovanju Triglavskega narodnega parka).
Na področju statističnih podatkov so bili med drugim obravnavani podatki o številu nočitev v planinskih kočah na območju Triglavskega narodnega parka. Ocena kaže, da je v teh planinskih kočah v poletnih mesecih več kot 60.000 nočitev, od tega več kot 34.000 nočitev v sedmih kočah v Triglavskem pogorju. Zbran je bil tudi podatek o skupnem številu obiskovalcev na tistih lokacijah, kjer se obisk beleži sistematično (vstopnina, plačljiva cesta, kabinska žičnica). Skupno število obiskovalcev naravnih in kulturnih vrednot na območju TNP, za katere je potrebno plačati vstopnino (Korita Mostnice, Tolminska korita, Spominska cerkev sv. Duha na Javorci, slap Savica in soteska Vintgar) je bilo v poletnih mesecih (junij – september) več kot 300.000. V biosfernem območju Julijske Alpe beležimo več kot 574.000 turističnih prihodov in več kot 1.400.000 nočitev. Na podlagi pridobljenih statističnih podatkov smo pripravili nadaljnji načrt spremljanja obiska, ki predvideva pokritje predvsem tistih območij, za katera podatkov ni oz. so pomanjkljivi. Upoštevanje le-teh bo pripomoglo h kakovostnejšim podatkom in tako pripomoglo k boljšemu sistemu spremljanja obiska.
Obiskovalci na območju Triglavskega narodnega parka najbolj cenijo lepo pokrajino ter mir in možnost uživanja v naravi.
V anketi je sodelovalo 1718 posameznikov, med katerimi beležimo četrtino tujcev. Večina vprašanih (75 odstotkov) obišče območje za vzpon na katerega izmed vrhov. Polovica vprašanih meni, da je varstveni režim primeren, 20 odstotkov, da je premalo strog, za 10 odstotkov vprašanih pa je režim prestrog. Večina anketiranih je že obiskala vsaj eno od informacijskih mest v Triglavskem narodnem parku, z obiskom in podano informacijo so bili v veliki večini zadovoljni, predlagajo pa izboljšanje infrastrukture za obiskovalce na terenu in več digitalnih informacij.
Obiskovalci so naklonjeni uporabi javnih prevozov.
Rezultati raziskave kažejo, da so obiskovalci pripravljeni spremeniti navade obiskovanja in se namesto z osebnim vozilom poslužiti javnega prevoza ali kolesa. Za obisk npr. Bohinjskega jezera, doline Vrat ali Pokljuke je večina vprašanih pripravljena uporabiti nizkocenovni/brezplačni javni prevoz.
Parkiraj&doživi naravo! – projekt za zmanjšanje obremenjenosti narave z avtomobilskim prometom
Turizem Bohinj, Občina Kobarid, CTRP Kranj, ZRC SAZU, Posoški razvojni center in Triglavski narodni park so sodelovali v projektu za celovito uvajanje okolju prijazne mobilnosti v Triglavskem narodnem parku. Osrednji namen projekta je, da se z različnimi oblikami mehke mobilnosti (pohodništvo in kolesarjenje, javni potniški promet) ter z okrepitvijo razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo, zmanjša obremenjenost narave z avtomobilskim obiskom na območjih naravnih vrednot, konkretno Bohinjskega jezera in planine Kuhinja. Tako se bo zagotovila ohranjenost narave ter povečala njena dostopnost in doživljajska privlačnost za vse skupine obiskovalcev in domačine. Rezultati projekta so: nadgraditev šestih parkirišč v bližini Bohinjskega jezera z novimi parkomati in zapornicama, kar bo omogočilo uporabo Sistema inteligentnega prometa (ITS) za usmerjanje avtomobilskega prometa in parkiranja ter informiranje glede obiskovanja/doživljanja območja Bohinjskega jezera z mehko mobilnostjo, vzpostavitev dveh točk z infrastrukturo/opremo za izposojo in vračilo koles ter nakup štirinajstih koles za obiskovanje ter doživljanje narave, ureditev parkirišča za 60 avtomobilov s prostorom za obračanje javnega prometa /zasebnih avtobusov pod planino Kuhinja za urejeno parkiranje obiskovalcev, vzpostavitev info točke o pomenu trajnostne mobilnosti za ohranjanje narave na območju naravne vrednote Bohinjsko jezero v prostorih Informacijskega središča TNP v Stari Fužini, pilotna izvedba turističnih paketov z optimalnim kombiniranjem različnih oblik javnega prometa (avtobus, Bohinjska železnica, avtovlak) z obstoječimi ali v projektu vzpostavljenimi možnostmi mehke mobilnosti za sonaravno obiskovanja Bohinjskega jezera in Zg. Posočja, nadgraditev turističnih programov interpretacije in doživljanja narave na območju vseh vključenih naravnih vrednot preko njihovega obiskovanja z mehkimi oblikami mobilnosti in izvedba raziskave o optimalni vpeljavi trajnostne mobilnosti na območjih izbranih naravnih vrednot ter pripravljen komunikacijski načrt za njeno vpeljavo.
Vrednost: 403.402,50 EUR, od tega 322.722,00 EUR (80% upravičenih stroškov) iz Programa Finančnega mehanizma EGP 2009 - 2014
Obdobje trajanja: 4. marec 2015 – 31. december 2016
Več o posameznih aktivnostih projekta: http://www.tnp.si
Spletna stran trajnostne mobilnosti v Julijskih Alpah: Naj vas narava zapelje