Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Od Klečice do Mrežc

Pokljuka s svojimi gozdovi in gorami vedno privlači ne glede na vremensko napoved.

Od Klečice do Mrežc

Za izhodišče ture izbereva gozdove Pokljuke in po makadamski cesti z veliko jam polnih deževnice pripeljeva do parkirišča pred planino Zajavornik, kjer pričneva hojo po označeni planinski poti v smeri Lipance.

 

Tla so premočena od deževja in ko prideva do table z napisom Blejska koča Lipanca, pritrjeni na smreko, stopiva desno na s travo porasel kolovoz, ki se počasi vzpenja in naju pripelje do večje poseke z visoko in mokro travo, ki poskrbi, da so hlačnice hitro premočene.

Prečiva poseko in hodiva v smeri severovzhoda skozi gozd, vidiva srni, ki izgineta preden utegnem poprijeti za fotoaparat, se vzpenjava in spuščava skozi gozd polnem vlak, ugledava vrh Klečice daleč zadaj za smrekami, poiščeva stezico in doseževa označeno razpotje, kjer desna pot gre na planino Klek, midva pa nadaljujeva v smeri Debele peči preko jase, ki se vzpenja in skozi vedno bolj redek gozd, ki ga počasi zamenja ruševje . Po grapi med skalovjem in travo polno cvetja doseževa razcep poti. Nadaljujeva naravnost po pobočju, mimo vrtače na sedlo, kjer stezica vodi desno ob vrhu Klečice s pogledom na vrh Kleka na planino. Povzpeti se želiva na sam vrh, ki pa je popolnoma porasel z ruševjem in se zato ob pogledu na vrh Debele peči za grebenom Klečice vrneva na sedlo, kjer narediva kratek premor. Pobočje pod sedlom proti severu je zelo strmo. Za trenutek uzreva gamsa pod nekoliko nižjem vrhom Stresenice nad Streseno dolino, ki vodi v dolino Radovno. Na nebu so že prvi oblaki, ko se vrneva do stičišča poti in odvijeva v smeri Debele peči. Pot poteka v večini pod grebenom med ruševjem z nekaj spustov in vzponov s pogledi na pokljuške gozdove, nad katerimi veter priganja meglice. Ko prideva na rob grebena nad dolino Krme s pogledom na prepadno steno Debele peči, greva strmo navzdol do naslednje grape in nato stopava s pogledom na Kepo le še navzgor po pobočju Debele peči. Hitro doseževa 2014 m visoki vrh, na katerem sta nemškogovoreča pohodnika, ki želita ugledati vrh Triglava, ki pa je odet v belo sivino oblakov in nam nevidljiv.

 

Na nebu prevladujejo oblaki in zakrivajo najvišje vrhove, nekoliko nižji pa še kažejo svoje podobe in med njimi so bližnji Okroglež, Brda, Lipanski vrh, Viševnik, Mali Draški vrh in Vernar. Na drugi strani Krme so lepo vidni Luknja peč, Dimniki in Macesnovec. Danes vse gre hitro, saj želiva pred napovedanim popoldanskim dežjem priti v dolino in tako so tudi predahi kratkega veka. Pojeva nekaj dobrin, popijeva vodo in že hitiva z gore navzdol po označeni poti. Spodaj nad vrtačo preideva na pobočje Okrogleža in se na 1965 m visoki vrh povzpneva po eni od grap. Z vrha je lep pogled nazaj na Debelo peč in naprej na naslednji vrh na najini poti, Brda.

 

Po drugi strani se spustiva z vrha na označeno pot, poiščeva odcep za Brda in stopiva sprva navzdol med skalami in gorskim cvetjem, nato po prečiva z rahlim vzponom pobočje do razcepa poti, kjer pričneva nekoliko bolj strm vzpon po stezici z nekaj obledelimi oznakami, ki naju popelje po pobočju mimo skupine pohodnikov na počitku na sam travnat vrh, ki je na višini 2008 m po zemljevidu ali pa 2009 m kot piše na bližnji skali. Meter gor ali dol, pomembneje je, da Brda nudijo ob lepem vremenu izredne poglede na vso okolico in med drugim tudi na očaka naših gora. Tokrat se zadovoljiva s pogledi na nižje vrhove in predvsem naju veseli, da oblaki potujejo z vetrom in hitro zakrivajo in hitro odkrivajo pobočja gora. Tudi prehojena Debela peč in Okroglež sta deležna te igre oblakov in vetra.

 

Po kratkem zastoju sva ponovno v pogonu in že hitiva po pobočju navzdol. Spustiva se na označeno pot in po njej do križišča poti, kjer nadaljujeva do Lipanskih vratc in naprej v smeri Lipanskega vrha. Pred njim pa je še strmi greben, po katerem vodi označena pot med ruševjem in skalo. Doseževa razgleden vrh grebena, ugledava pred seboj Lipanski vrh in se ob pomoči klinov in pletenic spustiva na drugo stran. V skali je rastišče Zoisove zvončice, ki tako kot mnoge druge izkoristi vsako razpoko v skali za svoj obstoj. Ugledava planino Lipanco in pričneva vzpon na sosednji vrh.

Na višini 1974 m doseževa vrh, za trenutek oddahneva s pogledom na sosednji in danes zadnji vrh, ki ga bova obiskala, nato pa sledi spust ob pletenicah v sedelce med vrhovoma in vzpon na Mrežce.

 

Smučarsko dobro obiskan 1965 m visoki vrh tudi v poletnih mesecih ne sameva. Pravzaprav je hišna gora planine Lipance in kot tak je lahko dosegljiv cilj številnih obiskovalcev naših gora. Meglice vztrajajo in prav tako rahel veter. Vidiva Viševnik, ki v naslednjem hipu izgine za meglico in veter z oblaki nadaljuje svojo igro. Na pobočju Debelega vrha zagledava na paši govedo, proti nama prihajajo pohodniki in čas je za slovo od vrhov današnjega potepa po vrhovih Pokljuke.

 

Z vrha, kjer gospodari ruševje, greva po tratah gorskega cvetja mimo vrtače, nadaljujeva spust po označeni poti in ponovno sva med ruševjem in drevjem. Nižje doseževa manjšo ravnico z večjo in manjšo mlako, prečiva naslednje pobočje in doseževa planino, kjer je pri Blejski koči večje število obiskovalcev. Stopiva mimo srečujoč številne pohodnike in hodiva po kolovozu v dolino. Dolga je pot skozi gozdove, greva mimo jutranjega odcepa za Klečico in doseževa parkirišče pri planini Zajavornik.

 

Vreme je še vedno na najini strani, ko odpeljeva na Zatrnik, kjer počasi srkava hmeljski napitek v pogovoru o današnji turi in prihodnjih ciljih.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti