Primorske novice - Tomo Šajn: Slovence so v nekdanji Jugoslaviji naši južni
bratje nekoliko ironično in karikirano prikazovali obute v planinske čevlje in s klobukom na glavi.
Sodeč po planinski vnemi naših rojakov, ki živijo na Kvarnerju, bo takšna oznaka kar držala, saj je planinska sekcija SKD Bazovica ena najaktivnejših v društvu.
Trije predsedniki: Darinka Dekleva, PD Snežnik, Milan Grlica (desno), SKD Bazovica, in Darko Mohar, prvi planinec Bazovice. Foto: TOMO ŠAJN
Slovenci, ki so po koncu druge svetovne vojne kot mnogi pripadniki ostalih narodov nekdanje Jugoslavije množično prihajali na Reko, naglo razvijajočo se največjo jugoslovansko pristanišče, so očitno od doma prinesli ljubezen do hribov in planinstva. Že kmalu so se vključili v tamkajšnja planinska društva, in čeprav so že leta 1947 ustanovili Slovensko kulturno-prosvetno društvo Bazovica, formalno niso nikoli izoblikovali svoje planinske skupine.
To ne pomeni, da v okviru razvejanega programa društva Bazovice ne bi občasno pripravljali tudi planinskih izletov, vendar pa ta dejavnost ni bila organizirana. Pred desetimi leti pa je skupina navdušenih planincev in ljubiteljev narave ustanovila planinsko sekcijo, ki jo zadnjih sedem let vodi agilni in med planinci zelo priljubljeni Darko Mohar.
Zanimiv je status te skupine, ki je nekakšna dvoživka, saj je del Bazovice, s katero je najtesneje povezana, obenem pa formalno deluje kot sekcija PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in je preko tega matičnega društva tudi vključena v Planinsko zvezo Slovenije. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da planinci Bazovice niso člani Planinarskog saveza Hrvatske, saj so njegovi člani lahko samo planinska društva kot samostojne pravne osebe.
Proslava ob deseti obletnici planinske sekcije pa je bila priložnost, da so tudi slovenski planinci na Reki posredno našli pot do vključitve v hrvaško zvezo. Na prireditvi v dvorani Slovenskega doma sta namreč predsednik SKD Bazovica Milan Grlica, sicer tudi navdušen planinec, in predsednik izvršnega odbora Hrvaške planinske zveze Vladimir Novak podpisala listino o pridruženem članstvu zvezi. Tako se je prvič v zgodovini v hrvaško zvezo vključilo neplaninsko društvo.
To dejanje so pozdravili predstavniki hrvaških planinskih društev z območja Kvarnerja, saj se bodo lahko na podlagi te listine planinci Bazovice tudi formalno vključili v območno planinsko zvezo tega dela Hrvaške. Ravno širok krog prijateljskih društev, s katerimi planinci Bazovice gojijo tesne stike, jih nekako postavlja v vlogo povezovalca planincev treh držav, Hrvaške, Slovenije in Italije.
Slovensko PD Trst, planinska sekcija SK Devin, PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in reška Bazovica so namreč vzpostavili pomemben most sodelovanja in vsakoletnega druženja v eni od naštetih držav. Letos se bodo zbrali na Sviščakih, kjer jih bodo gostili bistriški planinci. Tu pa se ne končata širina in vedrina prijateljskih stikov med planinci sosednjih držav, saj že nekaj let tesno sodelujejo tudi s slovenskim društvom iz Kaknja v Bosni, s katerimi prirejajo skupna planinska srečanja.
Reški slovenski planinci na Triglavu
“Naši izleti so odprti. Včasih jih organiziramo skupaj z domačimi društvi iz Kvarnerja, včasih povabimo društva iz Slovenije, včasih pa hočemo biti tudi sami,” se je pošalil Darko Mohar, ko je spregovoril o njihovi dejavnosti. Njihove planinske ture pa segajo od jadranskih otokov do Triglava in v zadnjih letih še višje.
“Naša posebnost so tudi planinski izleti in pohodi po otokih. Na začetku smo obiskovali naše kvarnerske otoke, Cres, Rab, Krk. Potem pa smo si rekli v redu, to poznamo in zdaj gremo naprej. Iz severnega Jadrana smo se premikali v srednjo Dalmacijo in potem navzdol na Vis, Lastovo, Dugi otok, letos pa gremo na Brač.” Na vprašanje, če je med ljubitelji narave zanimanje za te, recimo jim otoške planinske pohode, je Darko odgovoril, da je “avtobus že letos napolnjen za naslednje leto.”
Letos pa ob desetletnici skupine načrtujejo tudi nekaj zahtevnejših tur v alpsko visokogorje, slovenske gore pa obiskujejo tako rekoč redno. Preko PD Snežnik so izšolali tri mlade planinske vodnike, ki bodo nadaljevali delo njihove zelo razgibane in sodeč po prikazanem na proslavi, na kateri je ubrano nastopil tudi mešani pevski zbor, simpatične skupine. Ta se po Moharjevih besedah še dolgo ne bo izoblikovala v samostojno planinsko društvo, zato je za neformalno vključitev v hrvaško zvezo pomemben podpis listine o sodelovanju celotne Bazovice s hrvaško zvezo.
“Lahko rečem, da je naša skupina cenjena v planski srenji na Kvarnerju in v naši županiji, zato so predstavniki sosednjih društev, s katerimi odlično sodelujemo, pozdravili podpis listine o novih odnosih Bazovice s hrvaško zvezo, saj smo na ta način povezovalni element med planinci iz Slovenije in Hrvaške,” meni Mohar.
K temu je treba dodati še povezovanje s slovenskimi planinci v Italiji. “Mi smo se že na začetku delovanja skupine opredelili za povezovanje z našimi rojaki tako v Sloveniji in Italiji kot tudi v Bosni, saj bo le skupno sodelovanje pripomoglo k uspešnemu razvoju naših društev.”
Planinci Bazovice so opravili veliko pohodov in vzponov in organizirali veliko fotografskih razstav o svojih izletih, druži pa jih pristno prijateljstvo. “Čeravno smo slovensko društvo, nismo izolirani. Veliko se v svojem delovanju povezujemo z domačimi kulturnimi in športnimi društvi. V vseh teh letih nismo zanemarili sodelovanja z matično domovino Slovenijo. Lahko se pohvalimo, da imamo kar dve domovini,” je na planinski obletnici dejal Milan Grlica, predsednik Bazovice.
TOMO ŠAJN