Večer v nedeljo, Potepanja - Robert Kereži: Slovenski vrhovi so v zimskem času še posebno lepi, a občudovati se jih nikar ne odpravite sami in brez ustrezne opreme
Glavna gorniška sezona, ki traja od maja do septembra, se je zaradi tople zime nekoliko podaljšala. Ne glede na to, da so bile razmere v gorah v primerjavi s preteklimi leti precej časa veliko ugodnejše, so zdaj poti do vrhov ujete v ledeni oklep.
Pred odhodom se je treba ustrezno opremiti, informirati in seznaniti z nekaterimi dejstvi. "Pri izbiri zimske ture je najbolj pomembno, da je ta varna. Se pravi čim manj izpostavljena plazovom ali nevarnim razmeram, kot so opasti in kložast sneg. Tudi kakšen veter na grebenih je lahko nevaren in to ne samo pozimi. Odprtost planinskih koč je eno najpomembnejših meril, še posebno, če se odpravimo v gore za več kot en dan," najpomembnejša navodila poda inštruktor alpinizma, planinski vodnik in urednik revije Strmina Boris Strmšek (+ fotografija: Zima v gorah).
V gore nikoli sami
Izlete v gorski svet in nazaj moramo zelo dobro načrtovati, saj nas lahko zaradi krajših dni in nekoliko oteženega ter počasnejšega gibanja na poti kaj hitro ujame noč. Čelna svetilka je tako obvezen del opreme. S primernimi oblačili in obutvijo bomo lažje kljubovali nizkim temperaturam, ki tudi čez dan vztrajajo krepko pod ničlo. Telo se v takšnih pogojih dodatno energetsko izčrpava, zato je treba poskrbeti, da imamo s seboj dovolj tekočine in hrane, še posebno, če ni na poti nobene koče, postojanke ali doma. Planinski svet in markacije na poti prekriva snežna odeja, kar pomeni, da se moramo s potjo predhodno zelo dobro seznaniti. Pod snegom pa se skrivajo tudi ledene zaplate, zato vam lahko dereze in cepin rešijo življenje. Vsak, še posebno pa zimski obisk gora je treba prilagoditi svoji fizični pripravljenosti, sposobnostim, izkušnjam, znanju in vremenskim razmeram. Na pot pa se nikoli ne odpravite sami.
Tečaji zimske gorniške tehnike
"V zimskem času so razmere v slovenskih Alpah nekoliko zahtevnejše kot v poletnem času, obenem pa imamo tudi manj možnosti za prenočevanje, predvsem v visokogorju. Obiskovalci v gorah so zato redkejši in večina se podaja na klasične ture, ki so dostopne gornikom z običajnimi zimskimi izkušnjami. Mednje sodita obvladovanje hoje z derezami in uporaba cepina. Dobro je, če se pred prvimi zimskimi obiski udeležite tečaja zimske gorniške tehnike, ki jih organiziramo v našem in seveda tudi v drugih alpinističnih društvih po Sloveniji. Druga možnost za varno hojo v zimske gore in nabiranje novih izkušenj pa je seveda najem planinskega ali gorskega vodnika. Ko se odpravljate v gorski svet, je treba ves čas spremljati in preverjati vremensko sliko, da boste seznanjeni z razmerami, ki vas čakajo," svetuje Strmšek.
In ker je za gibanje v gorah pozimi na voljo le nekaj ur, je še najbolj smotrno načrtovati enodnevne lahke do srednje zahtevne ture v sredogorju ali srednje zahtevne dvo- ali večdnevne ture v visokogorju. Če se boste odločili za slednje, se pozanimajte o odprtosti planinskih koč, saj so te pozimi večinoma zaprte. Vse leto jih namreč deluje le kakšnih deset, med katerimi so denimo Dom na Komni, Koča na Kriški gori, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Planinski dom na Kališču in Roblekov dom na Begunjščici. V sredogorju je takšnih koč in domov okrog 120 in dobra novica je, da je večina odprta tudi v zimskih mesecih, predvsem ob sobotah, nedeljah ter praznikih.
Brezplačna izposoja gorniške opreme
Med planinskimi domovi, ki so odprti tudi v zimskem času, je tudi sodobno opremljen Planinski dom na Zelenici, ki ga upravlja Planinsko društvo Tržič. Je ena osrednjih postojank planincev v Karavankah in se lahko pohvali z odličnim obiskom, prijaznimi oskrbniki in možnostjo brezplačne izposoje gorniške opreme. V domu, ki je v zimskem času odprt od petka opoldne do nedelje zvečer, je tudi Gorniški učni center, ki gosti številne ljubitelje zimskih tur, v njem pa se odvija tudi veliko tečajev. Za večje skupine kočo odprejo še med tednom, vendar se je treba za to predhodno dogovoriti. "Čeprav je večina okoliških tur enodnevnih, priporočam obisk za dva ali več dni, saj je možnosti kar precej. Begunščica (2060 m) je ena najbolj priljubljenih gora nad Zelenico, 'hišni vrh' Čez Pod (1704 m) pa lahko obiščete večkrat na dan. Palec (2026 m), Zelenjak (2024 m) in Vrtača (2181 m) so za bolj vztrajne in izkušene gornike, ki so vešči gibanja v zimskih razmerah. Ob dobrih pogojih pa se lahko odpravimo tudi na najvišji vrh Karavank Stol (2236 m). Ker je tura nekoliko daljša, se je nanjo treba odpraviti zgodaj zjutraj. Med tako imenovane zimske klasike sodijo gore nad Pokljuko, predvsem Viševnik (2050 m), ki je priljubljen tudi med turnimi smučarji. Ker pohod ni dolg, se lahko odpravimo še na kakšen bližnji vrh. Najbolje je, da izlet kombinirate s spanjem v Blejski koči na Lipanci, od tam pa lahko 'skočite' na Mrežce (1965 m), Lipanski vrh (1974 m) ali Debelo peč (2014 m)," še priporoča Strmšek.
Za manj izkušene in družine z otroki
Zaradi ugodnega decembrskega vremena je v preteklem letu beležil nadpovprečni obisk tudi Domžalski dom na Mali planini. Veliko izletnikov in planincev si za cilj rado izbere tudi Veliko planino, saj ta ponuja odlične možnosti za sprehode ali daljše pohode v okolici. Iz doline Kamniške Bistrice boste po planinski pešpoti dosegli planino Dol v slabih treh urah. Od gostišča Zeleni rob lahko nadaljujete pohod na Malo planino. "Ker ima pogled na zasneženo pastirsko vas pozimi poseben čar, priporočam, da jo obiščete tudi v tem času. Možnosti za prijetne sprehode se vam odpirajo proti Planini Konjščici. Vsi omenjeni pohodi iz doma na Mali planini ne trajajo več kot dve uri, zato lahko obisk Velike planine načrtujete kot enodnevno turo. Zaradi nezahtevnih poti je obisk Velike planine primeren tudi za družine z otroki.
Tudi Peca je za manj izkušene planince dobra izbira in njen planinski dom je zelo prijazna postojanka. Odprt je ob vikendih, za večje skupine pa ga prav tako odprejo med tednom. Na Peci ni izrazitih nevarnosti plazov, čeprav previdnost ni nikoli odveč. Logarska dolina in Frischaufov dom na Okrešlju je še ena od pravih zimskih pravljic, kjer najde vsak kaj zase. Nezahtevni pohodniki in turni smučarji se lahko odpravijo na Savinjsko sedlo, malo zahtevnejši pa čez Turski žleb na Tursko goro (2251 m) ali Rinke, kjer je cela vrsta vrhov," zimske pohodniške izzive našteva Strmšek.
Še nekaj izhodišč za obisk vrhov
V Kamniško-Savinjskih Alpah deluje pod okriljem Planinskega društva Kranj dom na Kališču, ki stoji na 1534 metrov visokem podaljšku slemena Bašeljskega vrha nad nekdanjo planino Kališče. V bližini se razprostira Srednji vrh (1853 m) in travnato pobočje Zaplate, za domom pa južni del Grintovcev s Kalškim grebenom in Krvavcem. Od Ljubljanske strani do Bleda s Kranjem se pod slemenom razprostira Gorenjska ravnina z Radovljico in drugimi kraji, razgled pa sega proti Polhograjskemu hribovju vse do Javornikov in Snežnika. Nad gorenjsko ravnino se dvigajo Škofjeloško pogorje, Jelovica in Pokljuka ter celotna panorama vzhodnih Julijcev s Triglavom. Na severu pa se tik nad domom dviga piramida Storžiča ob njem pa še Bašeljski vrh (1744 m) in Mali Grintovec (1813 m), ki so od doma oddaljeni debelo uro vzpona po lahkih planinski poteh. Ker je do doma na Kališču od izhodišča Mač ali iz Preddvora čez Bašelj do Laškega le dobri dve uri hoda, lahko obisk doma z vzponi na omenjene vrhove opravite v enem dnevu. Če bi se želeli podati na bolj oddaljene vrhove, kot sta Srednji (1853 m) in Tolsti vrh (1715 m) ali obiskati še dom pod Storžičem, pa je treba načrtovati dvodnevni izlet. "Ne smemo še mimo Vršiča. Koča na Gozdu, ki lahko sprejme tudi večje skupine, je dobro izhodišče za ture na Vršič (1737 m) in še višje. Mala Mojstrovka (2332 m) je najbolj obiskana, ob dobrih razmerah in lepem vremenu pa je zanimiv tudi Prisojnik (2547 m). Naokoli leži vrsta lažjih grap, v katerih lahko nabirajo izkušnje tisti, ki bi radi nekoč posegli tudi po zahtevnejših turah in višjih vrhov," za konec še opozori Boris Strmšek.
Robert Kereži
Fotografije:
Boris Strmšek in Reuters
KAKO SE OPREMITI
Ob dobrih pohodniških čevljih potrebujemo še gamaše, rokavice, kapo in obleko, ki vas bo dobro ščitila pred vetrom, mrazom ter mokroto. Dobro je vzeti s seboj še naglavno svetilko in kremo za zaščito pred soncem, mrazom ter vetrom. Ob rezervnih, suhih oblačilih pa imejte s seboj tudi dovolj tekočine in hrane. Ob derezah in cepinu spada med obvezno opremo še plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in snežna lopata), vedno bolj pa se priporoča tudi uporaba čelade.
SLOVENSKE PLANINSKE KOČE
V Sloveniji imamo trenutno 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki jih upravlja 95 planinskih društev. Kar tri četrtine oskrbovanih planinskih koč v Sloveniji je odprtih tudi v zimskih mesecih, večinoma ob koncu tedna in praznikih. Stalno odprtih je tretjina, predvsem nižje ležečih in lažje dostopnih, nekatere tudi v visokogorju, kjer lahko obiskovalci najdejo zatočišče še v zimskih sobah in bivakih.