Žurnal 24kur: Spor strokovnjakov glede najslavnejše evropske mumije, pet tisoč let starega Ötzija še zdaleč ni končan. Je bil slavni Ötzi (tudi Oetzi) Avstrijec ali Italijan?
Toliko preiskav kot jih je bila deležna najslavnejša evropska mumija, niso prestale vse egipčanske mumije skupaj. Prav zato je o Ötziju tudi toliko znanega.
Naj se le na hitro spomnemo:
Mumija je bila najdena leta 1991 ob Schnalstalskem ledeniku v Ötztalskih Alpah, le devetdeset metrov od meje med Avstrijo in Italijo. Šele pozneje se je izkazalo, da ne gre za ponesrečenega gornika, temveč za odlično ohranjeno mumijo, ki je v ledu čakala celih pet tisočletij. Danes je spravljena v Severno Tirolskem muzeju v Bolzanu.
Truplo je bilo skrbno pregledano. Po do sedaj ugotovljenem, je bil Ötzi visok 1,65 m in težak okoli 50 kilogramov, starost ob smrti pa je bila ocenjena na 45 let. Ohranjen je ostal zaradi poslabšanja vremena tik po smrti, ko sta ga prekrila sneg in led.
Iz ostankov v prebavnem traktu, so strokovnjaki prišli do informacij o sestavi njegovoh zadnjih obrokov, iz analize las pa, da je bil v zadnjih mesecih slabo hranjen. Vsebnost bakra in arzena v laseh dokazuje, da je ali sodeloval ali se je občasno ukvarjal s pridobivanjem bakra, sicer pa je bil po vsej verjetnosti pastir.
Zanimiva je bila njegova oprema, bakren nož in sekira, dolgi lok (1,82 m) in puščice. Okoli pasu je imel zavezano pasno torbico iz kozjega usnja, v kateri je prenašal kresilno gobo in nekaj kosov pirita za prižiganje ognja. Obut je bil v usnjene mokasine, sešite iz različnih vrst usnja, v katere je bila za izolacijo natlačena slama, na glavi je imel usnjeno kapo, odet je bil v oblačila iz mehkega usnja in preko ramen je nosil zaščitno ogrinjalo, spleteno iz dolgih rastlinskih vlaken.
Mnogo je bilo povedanega tudi o njegovi nasilni smrti, bil je ranjen z lokom, verjetno preganjan in izobčen, ter se pred preganjalci umaknil visoko v gore, kjer je izkrvavel.
Do prelomnega trenutka je prišlo konec preteklega leta, ko so v Bolzanskem muzeju ponovno popisovali opremo in obleko, ki je pripadala truplu. Ta seveda še zdaleč ni bila deležna takšnega zanimanja kot Ötzi. Še posebej pasna torbica, v kateri je bila kresilna goba, je ostala slabo raziskana. Ob popisovanju je neka študentka arheologije slučajno opazila majhen žep, v katerem se je skrivalo nekaj podobnega tršemu kartonu. Na svoje in profesorjevo začudenje je ugotovila, da gre za identifikacijski predmet, ki je bil že tedaj v veljavi.
Zakaj je moralo miniti četrt leta, preden je novica prišla v javnost? Odgovor je preprost. Niti Avstrijcem niti Italijanom ni bilo v interesu, da se razkrije Ötzijeva identiteta. Kajti, Ötzi je po najdenem identifikacijskem predmetu nič drugega kot Slovenec.
Zelo zanimivo je, da so že tedanje upravne enote zapisovale enake podatke, kot se to počno še dandanes. Po dokumentu sodeč, je torej Ötzi čistokrvni Slovenec. A vendarle - z "lepotno napako". Upravna enota, ki je dokument izdala, danes ne spada v Republiko Slovenijo.
Zaradi tega odkritja je stranka SNS napovedala zaostritev pogojev glede sprejema Hrvaške v EU, obenem pa tudi Hrvaška napoveduje pritožbo zaradi prejudiciranja na podlagi že zdavnaj pretečenih dokumentov.
V Bruslju, kot kaže, še dolgo ne bodo našli skupnega jezika. Kako le, če pa je Ötzi v Buzetu dobil slovenski identifikacijski dokument? Najprej bo potrebno poiskati vlogo zanj, da se bo izkazalo, v kakšnem jeziku je bila le ta izpolnjena in na čigav formular. Slovenski ali hrvaški?
To pa bi utegnilo traaajati.