Janez Pikon: Visokogorska planina je najbolj ohranjeno pastirsko naselje z največ stanov, ki se ločijo na zgornji bivalni prostor z odprtim ognjiščem, od spodnjega odprtega hleva za živino. 
Člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica tokrat obiščemo planino V Lazu. Zjutraj začnemo pred parkiriščem planine Blato in nadaljujemo zahodno po predelu Cagovc, pod južnim robom gore Ogradi, kjer dosežemo gorski pašnik pod Debelim vrhom. Planina spada med naše najlepše planine in leži na dnu široke kotline. Oklepajo jo vrhovi Rob pod Kredo, Kreda, Slatna, Prvi Vogel, mogočni Debeli vrh in Ogradi. Planina je živa in vsako poletje polna živine. Neločljivo je povezana z Debelim vrhom, ki razpreda travnate jezike visoko v njegove boke.
Po planini teče čisti studenec, pri lesenem koritu se je mogoče napiti in si natočiti hladne planinske vode. Tu je priročno izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, med katerimi dominira najpomembnejši vrh celotnega območja f'žnarskih planin, Debeli vrh (2390 m). Markirana steza vodi na Lazovški preval, na Ogradi, na Mišeljski preval in proti planini Velo polje. Tudi v času turne smuke je zelo privlačna, vanjo se iztekajo nekateri izmed najlepših turnih smukov v naših gorah.
Na planino V Lazu vodi več poti, s planine Blato (1147 m), kamor pripelje cesta z doline, vodi na planino V Lazu markirana pot. Začetek poti je zaradi številnih kolovozov težje najti, vendar se držimo severno do strme poti skoz Cagovc, kjer je do planine potrebno približno uro in pol hoje. Nad planino se strmo vzpne proti severozahodu, (Cagovc) do začetka dolge globeli, ki se v isti smeri vzpenja do sedelca severno pod Žagarjevo glavo (1633 m) in južno ob vznožju Ogradov (2087 m), kjer se priključi markirana pot s planine Krstenica (1650 m). Kratek sestop pripelje v planino V Lazu.
Od planine Pri Jezeru (1450 m) se pot usmeri severno mimo jezera, nato pa se z dolgo serpentino vzpne na gozdnat hrbet. Sledi kratek sestop v dno travnate doline Poljane (1622 m). Po njej gremo sprva proti severozahodu, kasneje pa se dolina obrne proti severu. Skozi zložno korito (odcep na planino Dedno polje, 1560 m) dosežemo kotanjast, nepregleden svet zahodno od skalnate kope Žagarjeve glave (1633 m). Kmalu stopimo čez skalnat prag, kjer se nenadejano znajdemo med stanovi na planini V Lazu (1560 m).
Po sledeh bronastega zvonca, planina V Lazu je najbolj avtentično ohranjeno pastirsko naselje v Julijskih Alpah. Od vseh bohinjskih planin ima planina V Lazu največ značilnih pastirskih stavb na lesenih vogalnih koleh ali na kobilah, ki ločijo zgornji bivalni del z odprtim ognjiščem od spodnjega odprtega prostora, namenjenega živini. Lesene stavbe so pokrite s skodlami (šinklni).
Železna pot, dokazi nekdanjega rudarjenja leže severno nad planino, na položni planoti pod Debelim vrhom, kjer je površje prekopano z značilnimi okroglimi površinskimi rudnimi jamami. Pod previsom v bližini Žagarjeve glave so našli kurišče iz srednje kamene dobe, ki sodi med najstarejše človekove sledi v Julijskih Alpah.
Janez Pikon