Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti- Kekec, V. zlet planincev BiH, Milijon planincev v gorah; Inko Bajde: Nobena smer ni samevala, Alpinistični tečaj pod Grossglocknerjem, Na Kavkazu vse v redu, Zdravnik mrtev, mladenič hudo poškodovan; Filip Matko: Prvi tečaj; Izleti: I. študentski planinski tabor na Vršiču (I.B.), Vogel (V.K.), Savinske Alpe; Drugo: Priročnik Narava v gorskem svetu, -Knjiga o Triglavu -.
Nobena smer ni samevala
Minuli sobota in nedelja, ki so ju nekateri povezali še s praznikom, so dnevi, ko je bilo v naših stenah nadvse živahno. Alpinistični odsek Kozjak Maribor si je tokrat privoščil nekoliko daljše bivanje v Erjavčevi koči na Vršiču, kjer so letos organizirali svoj redni letni plezalni tabor. Čeprav se ga je udeležilo le pet članov in začetnikov, so opravili 20 vzponov, pet pristopov, po polplezalni poti na Malo Mojstrovko, obiskali izvir Soče v Trenti in kanjon Mlinarice. Plezali so v Mali Mojstrovki, Glavi nad Šitom in Prisojniku (Kraj sten).
Tudi alpinisti in začetnice AO Impol Slov. Bistrica, ki so v tem času prav tako domovali v Erjavčevi koči, so opravili 16 vzponov. Tamovci pa so se selili iz Krme na Vršič in v Vrata. Skoraj ni bilo smeri, ki bi samevala. Povsod je bilo živahno, na delu so bile tudi številne naveze iz drugih odsekov. In vreme, vsaj kar zadeva Vršič - boljšega res niso potrebovali!
Inko Bajde
Kavkazu vse v redu
O letošnji jugoslovanski alpinistični odpravi v Kavkaz, ki jo vodi Matija Horvat in katere realizator je PD Kranj, smo že poročali, toda medtem so se naši alpinisti dvakrat oglasili. Prvič iz Moskve, preden so odpotovali z letalom v Mineralne vode, nedavno pa še iz taborišča pod Elbrusom, odkoder so opravili že prvi aklimatizacijski vzpon na Elbrus. Razmere, kot zatrjujejo, so v redu, enako tudi njihovo zdravje, zato upajo na najboljšo uresničitev zastavljenih ciljev.
I. B.
Alpinistični tečaj pod Grossglocknerjem
Strokovna komisija za alpinizem pri TTKS Ravne na Koroškem je organizirala tečaj ledne tehnike pod Grossglocknerjem, ki ie trajal od 19. do 22. julija in je izredno uspel. Tečaj, ki se ga je udeležilo 18 članov in pripravnikov iz vse Koroške, je vodil Stanko Horvat. Praktični del tečaja je potekal na ledeniku Pasterca, kjer so vadili sekanje stopinj, varovanje z lednimi klini, prečkanje, reševanje in samoreševanje iz razpok. Zadnja dva dneva so izrabili za plezanje; nabrali so 32 vzponov v Johannesbergu, Fuscherkarkopfu in Grossglocknerju, saj jih je kar šest ponovilo Pailaviccinijev ozebnik.
Kot poročajo, vremenske razmere niso bile nič kaj ugodne. Vsak dan je deževalo in snežilo, v steni pa je nagajala megla s sodro. Milan Kolar (AS Mežica), Frane Pušnik (AO Ravne), Edi Drofenik (AO Črna), Rajč Robnik (AO Črna), Stanko Mihev (AO Ravne) in Branko Verbole (AS Prevalje), ki so plezali Pallaviccinija, pravijo, da je bil led pokrit z nekaj centimetri svežega snega, ki je močno oviral napredovanje.
I. B.
- Leta 1978 - ob dvestoletnici prvega vzpona na najvišjii vrh Jugoslavije - bo izšlo obsežno planinsko delo KNJIGA O TRIGLAVU. Napisal jo bo znani slovenski planinski publicist Evgen Lovšin s sodelavci, delo pa bo založila Mladinska knjiga. To bo lep prispevek v zakladnico slovenske planinske literature.-
Priročnik Narava v gorskem
Pri Planinski založbi je izšel priročnik Narava v gorskem svetu. Uredil ga je Marko Selan, gradivo zanj pa so prispevali: Jernej Pavšič (geologija), Nada Praprotnik, Tomaž Petauer in Peter Skoberne (Botanika) ter Janez Gregori (zoologija). Priročnik je žepnega formata in obsega 244 strani. Za ceno 40 dinarjev je za zdaj na voljo v ekonomatu PZS.
V. zlet planincev BiH
V počastitev dneva vstaje naroda Bosne in Hercegovine - 27. julija - je bil od petka do nedelje V. zlet planincev te naše socialistične republike. Zlet je bil pri planinskem domu na Rujištu na Prenju in je prvi zlet, ki so ga priredili v Hercegovini; dosedanji štirje zleti so bili v gorah Bosne. Ob tej priložnosti je izšel novi vodnik po planinah BiH (o njem bomo pisali prihodnjič). V počastitev dneva vstaje so prav na Rujištu odprli hercegovsko planinsko transverzalo: Velež - Prenj - Čvrsnica - Čabulja. Te manifestacije bosansko-hercegovskih planincev se je kljub spremenljivemu vremenu udeležilo 400 ljudi.
M. C.
Milijon planincev v gorah
Po statističnih podatkih planinske zveze Slovenije je obiskalo lansko leto slovenske gore 1,083.174 evidentiranih obiskovalcev - torej planincev, ki so se vpisali v vpisne knjige v planinskih postojankah. Od tega je bilo Jugoslovanov 1,040.130, tujcev pa 43.044.
Inozemski obiskovalci so bili iz tehle držav: Avstrija - 13.809, Italija - 11.792, Zvezna republika Nemčija - 9160, Nizozemska -2749, Anglija - 1389, Združene dražve Amerike - 726, Švica 643, Češkoslovaška - 457, Francija - 441, Belgija 402, Madžarska - 311, Švedska - 277, Kanada - 161, Poljska - 121, Sovjetska zveza - 116, Danska 95, Izrael - 70, Grčija - 44, Finska - 43, Bolgarija - 43, Turčija - 39, Avstralija - 36, Nemška demokratična republika - 35, Norveška - 22, Irska - 20, Brazilija - 12, Argentina - 10, Španija - 10, Japonska - 5, Južnoafriška republika - 2, Tunizija - 2, Ciper - 1, ter Romunija - 1. Kot vidimo, so obiskali naše gore planinci iz 33 držav prav z vseh celin na svetu.
Seveda je bilo dejansko število obiskovalcev naših gora še večje, ker se pač vsi gostje ne vpišejo v vpisne knjige v planinskih postojankah. Obiskovalci slovenskih gora so lani prenočili v planinskih postojankah 194.064 - krat, od tega domači gostje 179.949 - krat, tujci pa 14.115 - krat.
V primerjavi z letom 1973 je bilo lani v gorah 116.387 več obiskovalcev, nočitev pa je bilo za 25.974 več. Ne glede na letošnje izredno muhasto vreme predvidevajo, da bo letos obisk v slovenskih gorah še večji.
M. C.
Zdravnik mrtev, mladenič hudo poškodovan
V ponedeljek sta se pripetili hudi nesreči v gorah avstrijske Štajerske. Pri vstopu v žleb ozke in dolge stene gorskega masiva Hochschwab pri Aflenzu (okraj Bruck na Muri) je strmoglavil 30 m v globino Guenther Brikmann, 41-letni dunajski zdravnik. Obležal je mrtev. Pri sestopu z Velikega Boesensteina v Nizkih Turah pa je zdrsnila po snežišču tričlanska družina Louis iz Duisburga v Zahodni Nemčiji. Oče Karlheinz je po snežišču nenadoma zdrsnil ter pri tem potegnil za seboj še 15-letnega sina Hartmuta. Mati Martha, ki je vse to videla, se je onesvestila ter prav tako zdrsnila v globino. Na srečo se je hitro osvestila - in staršema je uspelo, da sta se po 80 metrih zaustavila. Sin, ki se je zaustavil šele po strmih 300 metrih, je zadobil zelo hude poškodbe.
Ponovno opozarjamo vse planince na skrajno previdnost in na obvezno visokogorsko opremo. Duisburška družina se je rešila izključno s cepini!
I.B.
Prvi tečaj
NA PECI JE BILA PREJŠNJI TEDEN PRVA LETOŠNJA IZOBRAŽEVALNA AKCIJA MLADINSKE KOMISIJE PRI PZS
V okviru izobraževalnih akcij, ki jih vsako leto prireja mladinska komisija pri planinski zvezi Slovenije, je bil v dneh od 19. do 27.julija na Peci prvi letošnji tečaj, in sicer tečaj za mladinske vodnike. Udeležilo se ga je 39 mladih, planincev iz vse Slovenije - od morja do pomurske ravnice. Tečaj na Peci je priredila mladinska komisija pri PZS v sodelovanju s planinskim društvom Ravne na Koroškem. Tečajnikom je predavalo osem planinskih inštruktorjev, tečaj pa je vodil Pavle Stropnik. Bodoči mladinski planinski vodniki so si pridobili mnogo znanja iz zgodovine planinstva in poznavanja gorstev, o nevarnostih v gorah, o vremenoslovju ter o mngoih drugih veščinah, ki jih vodnik nujno potrebuje za varno vodenje mladih planincev po gorah. Bodoči mladinski vodniki pa so se na tečaju usposabljali tudi v praktičnih veščinah. V južni steni Pece je veliko mest, ki se kar sama ponujajo za urjenje.
Pred domom na Peci so tečajniki vsak dan prižigali planinski kres; ob njem so obujali spomine na izlete in pohode po gorah ter peli partizanske, narodne in planinske pesmi. Popoldne 21.julija pa so priredili lepo proslavo dneva vstaje slovenskega ljudstva. Znanje, ki so si ga tečajniki pridobili, ni bilo majhno; preizkus znanja je to v celoti potrdil. Velika mera znanja in usposobljenosti pa je porok, da bo 39 novih mladinskih planinskih vodnikov v planinskih društvih širom po Sloveniji ob pravilni pomoči starejših planincev zadovoljivo opravljajo vodniško delo.
Tekst in foto: FILIP MATKO