Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci z Reke, iz Trsta in Ilirske Bistrice na »gurah«

Ilirska Bistrica – Četrto srečanje planincev treh dežel je tokrat pripravilo Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice.

   

Šestdeset planincev, Slovencev iz Planinskega društva Trst, planinske skupine slovenskega kulturno-prosvetnega društva Bazovica z Reke in domačinov je v soboto prehodilo 16-kilometrsko krožno pot od Črnih njiv nad Ilirsko Bistrico mimo studenca na Milanjo (Volovjo reber) in nazaj do izhodišča, sprehodili so se tudi skozi staro italijansko kaverno. Gostujoči planinci, ki so, kot je po srečanju povedala predsednica PD Snežnik Darinka Dekleva, doslej ilirskobistriško planinstvo enačili le s Snežnikom in kvečjemu pohajkovanjem po Brkinih, so bili nad lepoto hribov in travnikov na območju Milanje oziroma »gur«, kakor jih imenujejo domačini, navdušeni. D. J.

www.delo.si     21.04.2009

 

Kategorije:
Novosti POH SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Planinci z Reke, iz Trsta in Ilirske Bistrice na »gurah«"

Tomaž Ogrin,

Ja, nad Volovjo rebrijo navdušeni oni , navdušeni drugi, ko pogledamo še tamkajšnje spletne strani www.volovjareber.si, smo kar ponosni, da imamo v Evropi to mi.

Lahko pa si ogledate še let orla od blizu na www.ajo.si.

Potem ti pa pride en par poslancev pa kak župan, ki bi vse razrili in tam postavili serijo vetrnic. Za začetek 29, toliko, da pade Volovja reber, potem pa kot domine še načrtovanih 60 več. Vetrnic, ki pri nas nimajo nobenega vpliva na zniževanje CO2, niti na podnebje, niti na elektriko v naših vtičnicah. Saj so tisoči vetrnic tudi v tujini blažev žegen in vilce v varžet in samo še premišljujejo, kako naj pristopijo k jedrskim elektrarnam, da ne bo izgledalo preveč »nezeleno«.

Skratka, ne potrebujemo vetrnic in bi bile samo v škodo našemu resničnemu potencialu, to je lepi naravi. To bi bila tajkunizacija narave, pohlep po denarju z uničenjem narave in s sladkimi subvencijami iz naših žepov, ker država predpisuje vsaj trikratno ceno za nestalno vetrno elektriko (pač kot veter, pa še to ne ves, ampak samo med 15 in 90 km/h) in tudi sicer nekvalitetno elektriko, ki pulzira v majhnih količinah, glede na glomazne stroje.

Ob zadnjem remontu jedrske so mimogrede dvignili moč za 20 MW (ampak to elektrike, ki je na razpolago 24 ur in 365 dni v letu), kar mora zadostovati, da opustimo vse blodnje okrog vetrnic po Primorski.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti