Kamniški občan (1977): Iz dela gospodarskega odseka ...
Planinsko društvo Kamnik se je letos znašlo v težkem položaju glede oskrbe obeh planinskih postojank. Na Kamniškem sedlu je bila v okvari žičnica, na Kokrškem sedlu ravno tako, poleg tega pa je bila tu še nedokončana gradnja nove spodnje postaje.
Tako ob otvoritvi letošnje sezone ni obratovala ne ena ne druga žičnica. V tej kritični situaciji je največje breme dela prevzel nase gospodarski odsek PD. Po sklepu IO PD so bile narejene v njem tudi kadrovske spremembe. Le veliki požrtvovalnosti njegovih članov kakor tudi izrednemu razumevanju delovnih organizacij »STOL« in »TITAN« se lahko zahvalimo, da sta bili žičnici vsaj za silo usposobljeni. Pri delu so sodelovali tudi strokovnjaki za tovorne žične sisteme Soškega gozdnega gospodarstva in Gozdnega gospodarstva Ljubljana, obrat Kamnik. Da sta bili postojanki v času neobratovanja žičnic vseeno oskrbovani, gre zahvala članom AO in MO, ki so pomagali pri nošnji, ravno tako pa tudi osebju na obeh postojankah, ki se je z vsemi močmi potrudilo prebroditi krizo.
Vzponi v juliju
Julij spada med mesece; v katerih je plezalna aktivnost običajno najmočnejša. Tako so člani AO Kamnik v tem mesecu opravili 71 vzponov.
Ta številka bi bila še večja, če ne bi v Franciji, pri prvem jugoslovanskem vzponu po severnem ozebniku Druja (VI+) izgubil življenje eden najboljših kamniških alpinistov,
alpinistični inštruktor, gorski reševalec in gorski vodnik CENE KRAMAR, ki je bil v navezi z JANEZOM AŽMANOM in DUŠANOM PODBEVŠKOM. Ta boleča izguba bo nedvomno močno vplivala na kvaliteto in kvantiteto kamniškega alpinizma.
Od drugih vzponov na tujem naj omenimo še vzpon po grebenu Brenve (IV) v pogorju Mont Blanca, ki so ga opravili JANEZ BENKOVIČ, TONE TROBEVŠEK, MARIČKA ŠKRLEP in JANEZ VOLKAR, pa vzpon po PALLAVICINIJEVEM žlebu v severni steni Grossglocknerja (IV—), ki sta ga v okviru priprav za vzpone v Franciji opravila CENE KRAMAR in Franc VETORAC.
Od domačih vzponov pa naj omenimo samo najvažnejše: Najprej dve prvenstveni v JV steni Kalškega grebena: SMER TROJČKOV (II), ki so jo preplezali Ludvik Retar, Marička Škrlep in Jane Volkar in pa RAZ RAZOČARANJ (I—II), ki sta ga preplezala Janez Benkovič in Tone Trobevšek. V Dolgem hrbtu je naveza Dušan Humar-Bojan Pollak ponovila smer ŠIMENC-ŠKARJA (VI), nato pa še v Štruci DIREKTNO SMER (VI). Lojze Jerman in Dušan Orehek sta v Ojstrici ponovila spominsko smer IVE REYA (V + ), v Vežici pa je Pollak skupaj s soplezalcem iz Domžal preplezal LAHOVO smer (VI). V triglavski severni steni pa sta Dušan Humar in Dušan Orehek ponovila še PETERNELOVO smer (V—VI).
IZLET NA OLIMP
Planinska društva na območju kamniško-domžalske regije že več let dobro sodelujejo.
Tako so npr. Kamničani in Mengšani letos spomladi organizirali skupen tečaj gorske straže, z Domžalčani pa se pripravljajo to storiti jeseni. Z Mengšani so skupaj organizirali tudi že nekaj izletov v domače gore, ob koncu julija pa so se skupaj podali na najvišji vrh sosednje Grčije. Celotno popotovanje je trajalo 13 dni, prevozili so več kot 3000 km, na 2918 m visoki Olimp pa so šli peš. Ta vzpon jim ni delal nobenih težav, saj je vseh 7 (3 Kamničani in 4 Mengšani)
navdušenih in izkušenih planincev, članov MO.
POLJAKI V KAMNIŠKIH ALPAH
Med KLUBOM VISOKOGORSKIM iz Katowic in AO oziroma MO PD Kamnik, letos
pa tudi PD Domažal, že nekaj let traja dobro sodelovanje. Tako so bili Kamničani že dvakrat na Poljskem, letos tudi Domžalčani, Poljaki pa so redno prihajali v naše gore. P l o d tega sodelovanja je bila tudi lanska alpinistična poljsko-jugoslovanska
odprava v Hindukuš.
V okviru tega sodelovanja je tudi letos, tokrat v organizaciji PD Domžale, v začetku
avgusta prišla v Jugoslavijo večja skupina poljskih planincev in alpinistov. Nekateri so si svoj tabor postavili v Kamniški Bistrici, kjer so nato prebili dober teden dni in delali ture in plezalne vzpone z južne strani Kamniških Alp. Drugi pa so odšli v Julijske Alpe, na koncu pa še malo na morje.
Kamniški občan, avgust 1977, št. 8