Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Počasi, a brez premora proti sanjam

Neverjetna zgodba enega od plezalcev, ki je umrl na gori Marmolejo

Počasi, a brez premora proti sanjam

Ta ponedeljek je bila potrjena smrt treh argentinskih alpinistov, ki so bili od 29. novembra pogrešani v čilskih Andih. Med njimi sta bila Raúl Espir, župan mesta San Martín v Pampasu, in notar Sergio Bernardo. Poleg tega so poročali tudi, da je bil med žrtvami izkušeni gorski vodnik iz Mendoze, Ignacio Javier Lucero, ki je imel izkušnje z vzponi na nekatere najvišje vrhove sveta. Njemu je prinesel alpinizem veliko veselja, neverjetnih razgledov in trenutkov, ki jih je zagotovo ohranil v srcu. Vendar ga je strast leta 2011 skoraj stala življenja.

Vse se je začelo, ko se je Ignacio pri trinajstih letih prvič podal po goratem območju, na hrib Bella Vista. V spremstvu sestre je bil navdušen nad občutki, ki so ga prevzemali ob plezanju po skalah in hoje po naravi: »Že takrat se je v meni prebudila strast, ki sem jo odkril mnogo let pozneje. V tistem trenutku si nikoli nisem predstavljal, da bom to kdaj počel profesionalno!«

Leta 2011 je bilo življenje človeka iz Mendoze prvič v nevarnosti pred enim najpomembnejših izzivov za tiste, ki se ukvarjajo z alpinizmom: doseči vrh enega od osemtisočakov Himalaje. Izziv, ki si ga je takrat zadal, je bil doseči vrh gore Manaslu v Nepalu (8163 metrov nadmorske višine), a je na 7300 metrih nadmorske višine doživel srčni infarkt, zaradi katerega je skoraj umrl. Po reševanju z gore so ga prepeljali v bolnišnico v Katmanduju v Nepalu, kjer so ga operirali. Dodatno se je zapletlo, ko ga je sredi operacije zadela možganska kap, zaradi katere je izgubil sposobnost komuniciranja in hoje.

»Ostal sem nepismen in več mesecev priklenjen na posteljo,« se je spominjal v intervjuju. »Da ne omenjam srca, na katerem so mi opravili angioplastiko in postavili so stent, skoraj bi morali narediti presaditev,« je pojasnil.

S srce parajočimi obeti, neobetavnim kliničnim izvidom, je bil skoraj tri tedne hospitaliziran v daljni azijski deželi. Nihče ni predvideval, da bo še kdaj hodil in plezal na gore.

V procesu okrevanja je našel zvestega spremljevalca, ki mu je pomagal, mu nudil podporo, ki jo je potreboval, da se je soočil z vsakodnevnimi težavami procesa okrevanja in vrnitve k normalnemu življenju.

Oro, pes, ki se je po naključju pojavil na vratih Ignacijevega doma, ga od tistega trenutka naprej ni nikoli zapustil: »Nekega dne je začel spati pri vratih moje hiše, ustvarila sva neizmerno vez,« je povedal o psu, ki je poginil leta 2020. Zvesti pomočnik ga je dobesedno potegnil proti gori. Skupaj sta se začela vzpenjati v hribe in se kar štirikrat povzpela na Aconcaguo, ... 

Žal je usoda temu ljubitelju gora pripravila potezo, ki je ni pričakoval in ki se je končala tako, da mu je tragično vzela življenje. Vse se je začelo 22. novembra z idejo, da bi se odpravili na vrh Cerro Marmoleja, 6.108 metrov visokega vulkana, ki se nahaja v gorovju Andov, na meji med Čilom in Argentino. Na pot jih je odšlo šest. Trije čilski alpinisti, ki so delovali kot samostojna naveza, so prejšnjo sredo sporočili, da so argentinski plezalci pogrešani. Stekla je reševalna akcija, v kateri so po nekaj dnevih iz helikopterja najprej opazili trupla na Cerro Marmolejo ...  

Značke:
GL4

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45800

Novosti