Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Po gozdni učni poti Kapelvald

Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Po poti številnih drevesnih vrst, čiste izvirske vode, zgodovine steklarstva in kamnoseštva nas je vodil Alojz Klančnik, revirni gozdar

Številni krajani Ribnice na Pohorju so se tudi letos pod vodstvom županje Marije Sgerm udeležili za prvi maj pohoda, ki ga že trinajst let zapovrstjo pripravljajo krajani Josipdola. Do zbornega mesta, mogočnega lipovega drevoreda, so po poti skozi gozd in travnik hodili dvajset minut. Pred začetkom učne poti Kapelvald, nas je počakal Alojz Klančnik, revirni gozdar, ki je vse, skupaj z gosti okoliških krajev in krajani Josipdola, popeljal po zanimivi, dobre tri kilometre dolgi učni poti Kapelvald.

Pot se je začela v Josipdolu pri lipovem drevoredu. Drevored sedemdesetih lip je ponos kraja. Takšnih drevoredov je v Sloveniji malo. Izvedeli smo, da je bil zasajen pred približno 140 leti. Najprej smo se vzpenjali preko hriba, ki ga zaradi kapelice na vrhu imenujejo Kapelvald. Pot je krožna, nekoliko je strma le v prvem delu, nato je ravna ali položna. Na začetku poti je orientacijska tabla, sicer pa nas poleg gozdarja po poti vodijo smerokazi. Na posamezne vsebine nas opozarjajo lesene tablice, ki so postavljene na 10 stojiščih, na katerih spoznamo značilnosti tega dela Pohorja: lipov drevored, domače in tuje drevesne vrste, kapelico sv. Jožefa, steklarstvo in njegov vpliv na gozd, kamnoseštvo, živalski svet. Za prvi maj je bila na Štručevi kmetiji ob mlaju krajša proslava.

Od Štručevih se pot nadaljuje v mogočni bukov gozd z izvirom čiste pohorske vode. Alojz Klančnik, revirni gozdar iz Ribnice na Pohorju, je predstavil pomen poti: "Primerna je za obiskovalce vseh starosti. Namenjena je šolam za pouk v naravi, odrasli pa na njej spoznavamo osnovne zakonitosti gozda. S sprehodom po poti lahko združimo spoznavanje gozda z rekreacijo. V Josipdolu si lahko po dogovoru ogledate Muzej kamnoseštva in gozdarstva."

Čeprav je začetek in konec dejavnosti v kamnolomu, kjer kamnoseki s svojim znanjem luščijo večje skale iz stene, jih obdelujejo in oblikujejo v razne izdelke, je poudarek ogleda predvsem na urejeni muzejski zbirki, ki jo je po predlogi avtorskega projekta Darje Zaveršnik uredil Koroški pokrajinski muzej. Muzejsko zbirko sestavljajo v glavnem črepinje in ostanki steklovine nekdanje steklarne, ki je obratovala v Josipdolu in na Langesvaldu v letih od 1799 do 1909. Podrobneje je obdelano tudi kamnoseštvo, ki je zaživelo po letu 1880. Med vojnama je zaposlovalo tudi do tristo delavcev in več. Kronološko so predstavljene stavke pruharjev v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ogledamo si lahko preprosto ročno orodje, ki so ga takrat uporabljali pri obdelovanju pohorskega tonalita.

Blizu kulturnega doma pa je še muzej na prostem, kjer vam domačini prikažejo dejavnosti, ki so zaznamovale Josipdol in celotno dolino. Ogledate si lahko steklarsko peč, poučili vas bodo o tem, kako nastane steklo, videli boste gozdarsko drčo s prikazom obdelave kamna, stroj za izdelavo kock, oglarsko kopo.

Če najavite svoj obisk, vas pričakajo ob lipah, toplo pozdravijo in z vami nadaljujejo pot.

Urška Šprogar

Vecer.si 08.05.2008

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti