Delo, Kultura - Marijan Zlobec: Celovška Mohorjeva družba se spominja 150. obletnice rojstva slavnega gornika s knjigo Rafka Dolharja
Julius Kugy (Gorica, 1858 - Trst, 1944) ostaja morda najslavnejši gornik in opisovalec Julijskih Alp vseh časov. Še več, vse bolj jasno postaja, da je bil v bistvu Slovenec; po materini strani prav gotovo, kot sin Julije, najstarejše hčerke Jovana Vesela Koseskega, po očetovi pa sin Pavla Kugyja, ponemčenega Korošca z izvornim priimkom Kogej iz Lipe pri Podkloštru, tako da se je svojega slovenstva zavedal, žal pa ga ni prakticiral in nedvoumno izpričal. Morda pa je slovenstvo udejanil s svojimi knjigami o slovenskih gorah, čeprav so bile vse napisane v nemščini?
Koliko je Kugy znal slovensko, nismo izvedeli, vsekakor pa je svoj materni jezik vsaj razumel, če že ne javno govoril. Letos se spominjamo 150. obletnice njegovega rojstva. Knjigo Rafka Dolharja Po Kugyjevih poteh je predstavila založnica celovška Mohorjeva družba v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Rafko Dolhar je doma s Trbiža v Kanalski dolini in potemtakem gore dobro pozna. Iz medicine je doktoriral v Padovi, deloval pa je kot profesor anatomije človeka na naravoslovni fakulteti tržaške univerze. Ves čas je bil povezan s planinami in gorami ter jih opisoval v številnih knjigah, od prve Pot v planine (1965), Človek in cesta (1971), Pot iz planin (1974), Moji kraški sprehodi (1980), Prgišče Krasa (1983, 1987), Vabilo v Julijce (1984) ... do Zahodnega roba (2006) in Kanalske doline (2007). Skupaj je napisal osemnajst knjig, sedanja je devetnajsta. Knjiga o Kugyju je poklon njemu kot Tržačanu, ki se je doma najprej naučil italijansko, potem pa nemško, saj je doštudiral pravo na Dunaju (1882) in se vrnil v Trst. Med prvo svetovno vojno se je Kugy javil med prostovoljce na avstrijski strani, med drugo svetovno vojno pa so ga Italijani spričo tega dejstva konfinirali, čeprav je imel že 82 let, v tržaške zapore Coroneo. Kasneje pa so ga v Trenti kot protinacista aretirali še Nemci, čeprav se je izdajal za Nemca. Najslavnejši gornik je končal življenje tako, da je padel doma s postelje, si zlomil kolk in za posledicami umrl (danes bi ga z lahkoto operirali).
Rafko Dolhar je v knjigo zbral odlomke iz številnih Kugyjevih knjig, ki so vse prevedene v slovenščino, žal pa so v glavnem izšle že ob koncu šestdesetih (Delo, glasba, gore; Iz življenja gornika) in na začetku sedemdesetih let (Iz minulih dni, Anton Ojcinger in 500 let Triglava) in jih sedaj med bralci ni. Med največjimi občudovalci Kugyja so bili prevajalci njegovih knjig: Mira Marko Debelak, zakonca France in Lilijana Avčin in skladatelj Marijan Lipovšek. Med knjigami je bilo najbolj skrivnostno deveto poglavje prve knjige, za katerega je Kugy dal veto na objavo do 50 let po svoji smrti. Sedaj je to poglavje prvič izšlo in iz njega je razvidno, kot je povedal Dolhar, da je v njem na neki način obračunal z Italijani, ko je zapisal stavek »varuj se italijanske zvestobe«. Kugyjeva biografija je pestra, najbolj se izkaže iz samih knjig, a je še vedno skrivnostna, zato ne preseneča, da neke podrobnejše knjige o Kugyju še nimamo (kljub več delom) in da se je nihče ne upa lotiti, celo tisti, ki ne le poznajo vse njegove spise, ampak so sami prehodili tudi Julijce in neštete Kugyjeve poti. Za Kugyja bi moral biti izvrsten planinec in pisec hkrati, pa še čas in voljo bi moral imeti ter več let študirati, da bi mu bil vsaj približno kos.
Knjiga je razdeljena na več poglavij, ki sledijo kronologiji Kugyjevega življenja s kombinacijo odlomkov iz Kugyjevih del ter Dolharjevim povezovalnim komentarjem. Rafko Dolhar je knjigo prvič objavil leta 1993 pod naslovom Od Trente do Zajzere in zanjo prejel nagrado vstajenje v Trstu, tokratna izdaja je dopolnjena, sam pa je zanjo prispeval še fotografije.
Marijan Zlobec