Februar 1999: Prvi cilj je sv. Lovrenc nad Bašljem. To je hribovsko naselje v bližini Preddvora.
REKREACIJA
Pod zasneženimi gorami
Kratki zimski dnevi so kot nalašč za lahkotne izlete v bližino visokih, še zasneženih gora. Že nekaj stometrski vzpon nad ravnino nam večinoma že omogoči dvig nad neprijetno dolinsko meglo. Vedno močnejši sončni žarki na južnih straneh vzpetin nam nakazujejo bližajočo pomlad.
Tokrat vas vabim na tri krajše izlete, ki imajo nekaj skupnih značilnosti. Vsi cilji so na Gorenjskem. Vzpon bo kratek in bo potekal po južnih, sončnih straneh. Višina vrhov bo skromna, vendar tolikšna, da nas bodo razveselili prostrani razgledi. Vedno bomo imeli na severni strani v ozadju visoke zasnežene gore. Povsod nas bo na vrhu pričakala prijetna cerkvica. Vse poti so lahke, tako da jih bomo zmogli tudi v snegu. Gremo po vrsti.
Prvi cilj je sv. Lovrenc nad Bašljem. To je hribovsko naselje v bližini Preddvora. Tik nad njim stoji na razgledni Gori, 918 m, podružnična romarska cerkev sv. Lovrenca, 892 m. Zgrajena je bila že 1142 leta, kasneje pa prizidana in večkrat obnovljena. Prezbiterij je gotski, v notranjosti pa se nahajajo štirje obnovljeni baročni oltarji in kasetiran strop iz 17. stoletja ter delno ohranjena freska Svetih treh kraljev furlanskih mojstrov iz 15. stoletja. Za cerkev skrbi mežnar iz Bašlja, ki jo odpira ob sobotah ob 16., poleti pa ob 15. uri. Z izhodišča, 548 m, nas do cerkve loči dobrih 300 metrov višine, kar je uro zmerne hoje. Na koncu vasi poiščemo označeno pot proti Storžiču. Hodimo po prijetnem gozdu. Pri spomeniku NOB nas smerne table povedejo v levo proti zahodu. Cerkvica stoji na prostrani travnati terasi, od koder je obsežen razgled v dolino, za nami, na severni strani, pa kraljuje prvak območja, Storžič. Pod cerkvijo sredi gozda stoji skromna počitniška hiša, kjer se lahko za silo okrepčamo, še prijetnejše okolje pa bomo imeli v prijetni lovski brunarici z imenom Gamsov raj v kraju Laško. Do tja sestopimo skozi sotesko Belice, ki je naravna znamenitost. Hoje je dobri dve uri, pri orientiranju pa nam bo v pomoč planinska karta Storžič in Košuta 1:25.000.
Sv. Peter. Foto: V. H.
Štefanja gora je manjša planota pod Krvavcem. Nad Štefanjo vasjo stoji cerkvica sv. Štefana, 748 m. s poti do vrha bomo imeli lep razgled proti Kranjski kotlini, na drugi strani pa proti vrhovom grebena Kamniških in Savinjskih Alp s Kočno, Grintovcem in Kalškim grebenom. Izhodišče bo kraj z nenavadnim imenom Adergas v bližini Cerkelj. Tam stojita velika in obnovljena baročna cerkev ter samostan. Ustanovili so ga oglejski patriarhi že leta 1238 kot ženski dominikanski samostan. Kljuboval je hudim turškim napadom. Potem ko ga je cesar Jožef II. ukinil, je bila v njem vojaška bolnišnica, kasneje pa sedež gosposke. Cerkev Marijinega oznanenja je znana po najstarejšem romarskem kipu Marije iz 13. stoletja. Označeno pot najdemo na levi strani cerkve, ki nas ob zanimivih smerokazih po širokem slemenu povede na vrh. Pod cerkvijo se bomo lahko okrepčali v kmečkem turizmu pri mežnariji. Pot je lahka, višinska razlika je 320 m, hoje dobri dve uri, v pomoč pa nam bo planinski zemljevid Kamniške in Savinjske Alpe, 1:50.000, Atlas Slovenije in delno turistična karta občine Preddvor, 1:25.000.
Macesen. Foto: V. H. Dodano iz arhiva.
Zadnji izlet nas bo vodil na razgledno cerkvico sv. Petra nad Begunjami. Pot ni označena, vendar orientacija vseeno ni zahtevna. Od konca smučarskih vlečnic, kjer pustimo vozilo, se napotimo ob robu smučišča. Nad zadnjo vlečnico se vzpenjamo po kolovozu po široki gozdni poseki do cerkvice, 839 m. Odpre se nam veličasten razgled. Pod nami je prostrana Savska dolina, nad katero valovijo obširni vrhovi Julijcev, za nami pa sta karavanški prvak Stol in razpotegnjena Begunjščica. S travnatih livad, od koder se v dolino poganjajo jadralni padalci, se podamo še nekoliko naprej do Sankaškega doma, kjer bomo prijazno postreženi. Podružnična cerkev sv. Petra je eden najpomembnejših umetnostno zgodovinskih spomenikov na Gorenjskem. Precejšnja ohranjenost dvoladijske gotske stavbe iz 15. stoletja, bogato poslikana s freskami Jerneja iz Loke in baročni oltarji iz 18. stoletja veljajo za izredno kulturno dediščino. Višinska razlika je le 240 m, na vrhu bomo torej v dobre pol ure. V pomoč nam bo planinski zemljevid Stol in Begunjščica, 1:25.000.
Vladimir Habjan