Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Poglavje o »poduševljenju« planinstva

Naša alpinistična misel - Josip Ciril Oblak:

Na zadnjem občnem zboru Slovenskega planinskega društva se je sprožila ideja o »poduševljenju planinstva«, govorilo se je tudi o planinstvu kot nekem »ljudskem športu« in predlagali so se v razne svrhe tudi razni odseki. Nazori, ki so se pri tem razvijali - jaz sam se zbora žal nisem mogel udeležiti - pa potrebujejo gotovega dopolnila in raz moje stališče o tej stvari tudi korekture.

Da proglaša izvestna stran planinstvo sploh za šport, to je bolj ali manj znano. V tem oziru je bistvena razlika med to in mojo tezo o planinstvu, ki zame ni nikak šport. Ako govorimo o »poduševljenju planinstva« - kot športa - potem tiči v tem neka kontradikcija, neko notranje nasprotje glede bistva stvari same. Kdor gleda na planinstvo kot šport in ga kot takega proglaša, ga, tako pravim jaz, ne poduševlja, ampak ga potiska v nasprotno smer od poduševljanja, na nivo nekakega, rekel bi, psevdospartanstva, ki bi se tudi rado ovenčalo z neko višjo idejo ...

Resnica je, da mnogo, premnogo ljudi, ki hodijo po tem božjem svetu, po hribih in dolinah, gorah in mestih, opravlja to kot šport, da celo kot privrženci - mode. To ni pravzaprav nič novega. Saj nam že stari nemški pesnik Grün pripoveduje o dveh potnikih, ki gresta v hribe: eden »weil's Mode just«, drugi »mit dem Drang in der Brust«. Mislim, da nam je že ta stari nemški pesnik v bistvu, čeprav ne v vseh posledkih, prikazal, da imamo dvoje vrst »planinstva«. Saj so še drugi motivi, ki vodijo človeka gori v bregove - zlasti tudi higienični, to je skrb za zdravje: tudi te vrste planinec - če namreč ničesar drugega ne zasleduje na svojih pohodih, ničesar drugega ne vidi in ne doživi - tudi ta ni oni »poduševljeni« popotnik A. Grüna, ki nima s športom in z modo prav nič skupnega, a je v duševnem sorodstvu s pesnikom in filozofom samim.

Med to vrsto popotnikov, ki jim je kretanje v prirodi samo sebi namen, in med vrsto takozvanih športnikov je tolika razlika, kolikršna je med slikarjem in fotografom. Ne odrekam vsake pomembnosti fotografom, ki iščejo raznih »motivov« bolj ali manj srečno za ponazarjanje estetične lepote pokrajine, toda dušo ji da le umetnik-slikar s svojim čopičem, pisatelj s peresom z besedo umetnika.

Gledam na planinstvo sploh raz stališče umetniškega doživetja;pravo, res poduševljeno planinstvo je umetnost, prav tako kakor glasba in vsaka umetnost, produktivna in reproduktivna. Je umetniško doživetje, je zadeva srca in čustvovanja. Zato resnično poduševljeno planinstvo ne sme in ne more biti nikak - šport, tudi ne »ljudski«, ker bi sicer lahko kdo proglasil tudi pesništvo in slikarstvo za šport.

Pravi pisatelj in slikar doživi pokrajino in prirodo, ne samo gorsko, in ji vlije - dušo. Vsaka pokrajina in vsa priroda brez tega je zgolj - materija!

Človek estetskega duha jo obda z vsem čarom svoje fantazije, on jo poduševi.

Iz tega vira more priti tudi vsako resnično »poduševljenje« planinstva.

To tezo mi potrjuje s svojim delom zlasti Kugy, ki je tudi našo pokrajino - doživel in naše vrhove obdal z vsem sijajem umetniškega doživetja. On jo je poduševil, ne pa oni, ki je izmeril vse gorske kote do metra natanko z aneroidom v roki. Zato bo tudi le oni, ki zna pogledati v našo pokrajino, v prirodo, z očesom esteta, z duhom filozofa in s srcem poeta, poduševil naše planinstvo. Tam je geograf, kartograf, geometer, ki opravlja res potreben in koristen posel, tu pa je umetnik, ki poduševlja.

Z estetičnim motrenjem veličastja harmonije v prirodi in s filozofskim gledanjem na pojave v prirodi in s tem zvezani takozvani etični moment premaganih težav - ki pa niso težave, nego za pametnega, ekonomsko s svojimi telesnimi silami ravnajočega potnika pravi užitek - in moment novih dognanj: to je pravo idealno planinstvo v najvišjem pomenu besede; v to višino vodi pot poduševljanja vsega alpinizma.

Ta pot pa vodi čimdalje proč od športa, ki bi rad z nekim namišljenim »etičnim užitkom« nad raznimi doseženimi rekordi izpolnil svojo duševno praznino.

V tem smislu je proglašanje planinstva kot nekega »ljudskega športa« zelo problematična stvar, beseda dvomljive in sporne vsebine, a sam bi na drugi strani le želel, da bi se pravo poduševljenje planinstva skušalo, če je to količkaj možno, doseči po vseh odsekih.

*****

JOSIP CIRIL OBLAK, POGLAVJE O »PODUŠEVLJENJU« PLANINSTVA - PV 1929, št. 9, str. 193.
- Josip Ciril Oblak (1877-1951): doktor prava in advokat v Ljubljani, planinski in krajinski pisatelj in esejist, navdušen ljubitelj gorske narave do zadnjega, ko je 27. septembra 1951 v megli zdrsnil na snežišču pod Kredarico. Estetsko navdahnjen pripovednik in zanosni slavitelj lepot naše domovine. (»Zakaj se mi zdijo naše planine najlepše na svetu? Zato, ker so - naše. Tu se srečamo s pojmom domovine, ki je vsakemu človeku njegova najlepša na svetu. Zato so nam tudi naše planine najlepše na svetu.«) Obiskal številne domače in tuje gore, bil poznavalec Koroške, se oglašal s številnimi potopisi in razpravami.
- izvestna: (hrv.) določena.
- psevdospartanstvo: samo navidezna strogost, nepopustljivost.
- Anastasius Grün (Anton Auersperg, 1806-1876): nemški pesnik, rojen v Ljubljani, več let je bil njegov vzgojitelj Prešeren, zbiral tudi slovenske ljudske pesmi.
- weil's Mode just: zaradi mode; mit dem Drang in der Brust: s srčno močjo.
- produktivna, reproduktivna umetnost: ustvarjalna, poustvarjalna umetnost; poustvarjalna je naprimer izvajanje glasbenih del drugih avtorjev.
- aneroid: tlakomer s kovinskim peresom.

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti