Med Grintovci: S precejšnjim delom stene desno od njega je zgrmela na melišče. Skale in drobir segajo na levi strani do planinske poti Klemenča jama - Škarje in so jo delno (50 m) tudi zasule. 
Od daleč (iz začetka Logarske doline, ali smeri Okrešlja) je odlom slabo viden, ker severno steno Lučke Babe zakriva Rjavčki vrh, ki je tudi precej bolj poznan, in v izročilu razložen, po skalnih odlomih.
Dober pregled nad količino odloženega materiala se prične šele potem, ko se povzpneš s sedla pod Rjavčkim vrhom, kjer je stičišče markirane poti in poti čez Grlo, na prodišče pod Lučko Babo in Škarjami. Skale in kamenje se od poti (markacije so večinoma ostale, tako da prehod ni težaven) raztegujejo v širini 150 metrov, dolžina pa je okoli 350 metrov. Na prelomu se je čez krajšo steno vsulo nekaj materiala, prav tako pa je manjši del padel še dvesto metrov navzdol v območje nad Grlom. Tam leži tudi nekaj večjih skal na snežišču.
Pod skalnimi gmotami je ostanek poletnega snežišča, ki je »pomagal«, da se je novo nastali pokrov melišča raztresel tako na široko. Pogled na sveži odlom nikakor ne kaže, da bi bila količina sama po sebi dovolj, da bi pokrila takšno širino, pa tudi ravna oblika pobočja temu ne govori v prid. Količina materiala je najbrž enkrat večja kot pod Rzenikom.
Ob poti na Škarje lahko opazujemo celo vrsto skalnih blokov, ki so se skoraj zagotovo zrušili ob ljubljanskem potresu (1895), ko je nastala, tudi sedanja podoba severne stene Lučkega Dedca. Na tem območju je prelomnica prečna na glavni hrbet, zaradi tega je verjetnost nadaljnje dejavnosti lomljenja sten, ob tako izrazito neugodnih vremenskih razmerah kot so letošnje, dokaj izrazita.
Lučka Baba (2240 m) se sicer smatra za samostojen in neizrazit vrh v gorskem hrbtu mogočne Planjave (2399 m). Stena, iz katere se je odtrgal del, zaradi oddaljenosti in skromne višine ni pretirano zanimiva za alpiniste, je pa privlačna za poglede med hojo proti Škarjam. Za goro pa se pojavlja tudi ime Brana, vendar je nesmiselno uporabljati to ime, ki se podvoji zaradi druge Brane. Tako je na tem območju nastal cel sklop imen, ki se ponašajo s pridevnikoma: Lučki in Kamniški.
Če sledimo namišljeni črti, gremo iz Lučke Bele, mimo Lučke kope, čez Lučkega Dedca, od koder se spustimo in dvignemo na Lučko Babo. Približno po tej črti namreč poteka stara deželna meja in lepo zaključuje ali pa začenja drugo ozemlje ...
Boris Štupar
Foto: Boris in Genadij Štupar