AK Ravne: Od nekdaj s(m)o poročila o vzponih v gorah zapisovali v proznih besedilih. Strašna krivica, ...
... ki bi ji že zdavnaj oporekal sam Prešeren, če bi bil alpinist (in če bi v njegovih časih obstajal svetovni splet), se mora končati. Kot slavistka in ljubiteljica poezije, proze, umetnosti, estetike, tudi ali predvsem hribov (tudi romantike, ki je Prešernova domena, in motorjev, ampak to ne spada sem) popravljam zgodovinsko krivico. Aja, ej, a mora res biti večina besed, ki opisujejo človeške (torej tudi moške) slabosti, ženskega spola (krivica – jbm, laž, hinavščina, nesreča, prevara, zloba, požrešnost, nezvestoba, glivice, gripa, anoreksija, revolucija, demokracija, lenoba …)?!
No, da se vrnem k popravljanju krivice, tukaj je nova pesniška (z)vrst(a):
Kamniški venec (koroški osmerec brez krčmarja)
Že zgodaj sonce je ogrelo kamniške planine,
pogled na Brano dvigal je kocine.
Še v temi zjutraj ob cesti smo obstali,
kaj narobe z avtom je, povedat’ nismo znali.
Če moški Čaka Norisa imajo,
me zanašamo se na Šuštarjevo Majo.
Smer naj petsto metrov ima,
a naj bo kratka, seveda mami si želeli sva hitrega povratka.
Vetrovko posodil mi je Majin Miha,
kar je prava sreča, veste, v gorah rado piha.
Ker obe želeli sva si hitrega povratka,
izbrali sva Zajedo Brane, ta je kratka.
Maja v smeri izbrala lepo je šestico,
še za plezanje variante dobila je pravico.
Smer je lepa, vendar še prehitro mine,
na strani plezanje.net pustili sva spomine.
Dodatek: haiku
Pleza brez piva
je le tečen dec doma
rožica v lončku.
Marta Krejan Čokl – Gozdna
Foto: Miha Habjan in Marta Krejan Čokl
(Jure pravi, da v drugi vrstici haikuja na koncu manjka ‘sam’. Ampak če to upoštevam, to potem ni več haiku … No, kuhat pa res zna … Pivo je pa tudi čakalo doma.)