Smučanje boljše od pričakovanega.
Rano jutro za računalnikom odkrije nove možnosti smučanja in s prijateljem sva enotna, da je potrebno iti v Davčo, kjer je izhodišče ture pri domačiji Jurež. Parkirava ob enem samem avtu in se malce sprehodiva po cesti do naslednjih dveh avtomobilov, kjer stopiva na smuči in pričneva hojo po pomrzjenem snegu travnika.
Povzpneva se na kolovoz in v senci gozda ob pogledih na delno zasneženi Pohoški Kup, golo pobočje Hoča in južna nezasnežena pobočja vrhov nad Soriško planino in Ratitovca prideva do vrha klančka. Srečava domačina s štirinožnim kosmatincem in malce pokomentiramo vremenske in snežne razmere, nato pa se spustiva po klancu. Previdno stopava na smučeh po skromni snežni povezavi, da nato v vznožju klanca po prestopu potoka ne greva po običajni poti temveč nadaljujeva po bolj zasneženi cesti desno nad poljano. Višje na razcepu poti stopiva levo na kolovoz, ki naju popelje okoli hriba na prisojno stran, kjer je nekaj odsekov že brez snega kot je brez snega tudi pobočje nad kolovozom. Nekaj poti narediva s smučmi po listju, nato pa s smučmi v rokah prestopiva širši potoček in že sva ponovno na snegu. Še nekaj deset metrov in kolovoz je za nama, pred nama pa široka poljana, ki sega visoko do gozda z nekaj kopninami. Sneg je še pomrzjen, a ga sonce že toliko mehča, da nastajajo cokle pod smučmi, ki jih z nekaj podrsavanja sproti odstranjujeva. Strmino poljane premagujeva z menjavanjem smeri in prečenjem pobočja, višje stopiva v gozd in po trdem a ponekod mehkem suhem snegu prideva do gozdne ceste, ki jo prečiva in nadaljujeva vzpon med drevesi. S prihodom na vršnje zasneženo pobočje Porezna zapustiva gozd in v toplem in sončnem vremenu se povzpneva na greben tik ob koči, kjer kopica obiskovalcev uživa na soncu. Do vrha ni več daleč, a že po nekaj metrih morava sneti smuči in do vrha greva peš.
Razgledi na vrhu so odlični. Zahodno in južno pobočje gore skoraj nima več snega in v suhem pbiskovalci posedajo in posedeva še midva ter si privoščiva pijačo in dobrote. Nato pa, ko zapiha veter, pospraviva kože in smuči pritrdiva na nahrbtnika, ki romata na najina ramena ter sestopiva z vrha do koče, kjer se pripraviva na smučanje.
Vrhnja plast snega je odjenjala in smučanje je zadetek v polno. Kar prehitro presmučava vršnjo pobočje in nadaljujeva s smuko med drevesi, kjer najdeva še nekaj suhega in zelo smučljivega snega in užitek se nadaljuje vse do gozdne ceste in naprej med drevesi do poljane, kjer je radosti konec šele pred kolovozom, a pred tem narediva še odmor na snegu. Mimo prismuča skupinica in se hitro izgubijo izpred oči, za njimi pa greva še midva. Prestopiva potoček in sva v senci na kolovozu, kjer v glavnem pluživa izogibajoč se pohodnikom vse do zadnjega ovinka, kjer zmanjka snega. Sestopiva in s smučmi v rokah gre prijatelj navzdol po grebenu, jaz pa naredim le korak na ledu in se znajdem na tleh, na srečo brez posledic, nato pa previdno stopim še nekaj korakov in že sva na snegu, kjer pa ponovno pritrdiva smuči na nahrbtnika. Prečiva potok in greva peš po klancu navzgor, da na vrhu še zadnjič danes stopiva na smuči, ko gre mimo skupinica mladih na poti proti Poreznu. Odrineva v senco na trd sneg in smučava z minimalno izgubo višine, da prideva nad Jureža, kjer s kratkim prestopom kopnine prismučava do ceste polne avtomobilov.
Lep dan je privabil kopico ljubiteljev narave, midva pa pospraviva smučarsko opremo in se odpeljeva v dolino potoka Davče.