Delo, 22.08.06 - Robert Turk: Na osnovi branja smelih razvojnih načrtov in vodilnih projektov
Delo, torek, 22. avgusta 2006
Prekmurske Alpe
Na osnovi branja smelih razvojnih načrtov in vodilnih projektov, ki naj bi jih v Sloveniji uresničili do l. 2023, predlagam dodaten projekt, ki bo – tako kot Megalaxija, jadranski otok – zagotovo dal dodaten zagon vsestranskemu razvoju Slovenije. Povezal bo interese različnih panog, kot so turizem, gradbeništvo, promet, šport ipd. V nadaljevanju torej predstavljam predlog 35. vodilnega projekta za Slovenijo do l. 2023: Prekmurske Alpe. Za lažjo vključitev projekta v resolucijo, ki je pravkar v obravnavi, sem uporabil enako strukturo, kot je bila uporabljena pri ostalih 34 projektih:
3.1.35 Prekmurske Alpe
3.1.35. 1 Predmet projekta
Izgradnja velike turistične atrakcije Prekmurske Alpe
3.1.35. 2 Cilji projekta
Namen izgradnje umetne skupine gora in gorskega jezera je združitev koristi rešitve problematike deponiranja gramoza s koristmi izgradnje velike turistične atrakcije, kjer bo ponujena možnost sprostitve, zabave in druženja.
3.1.35. 3 Priložnost oziroma problemi, ki jih odpravljamo s projektom
Turistična ponudba severovzhodne Slovenije je dokaj pestra in na relativno visoki ravni, na kar ugodno vpliva ugodna geostrateška lega regije ob mejah z Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško ter ugodne naravne danosti in razvojni potenciali. Vendar pa hitrejši nadaljnji razvoj turizma preprečujejo določeni zaviralni faktorji, kot so slabo urejene planinske poti, pomanjkanje gorskih koč, smučišč, žičnic in zobatih železnic, pomanjkanje turističnih produktov za podaljšanje turistične sezone v zimski čas. Zelo veliko oviro pa predstavlja tudi slabo razvita cestna infrastruktura, ki povzroča v sezonskih mesecih in ob praznikih neznosne prometne zastoje. Rešitve zgoraj navedenih ovir bi bilo smiselno iskati v razvoju potniškega prometa (novo železniško in avtobusno mednarodno prometno središče, navezava na avtoceste sosednjih držav), oblikovanju in razvoju zimskega športnega središča, izgradnji skupine gora z gorskim jezerom, vključevanju komplementarnih storitev v turizmu itd.
3.1.35. 4 Na kakšen način projekt odpravlja identificirane probleme oziroma izkorišča ponujene priložnosti
Skupina treh gora z jezerom bi se naj razprostirala na 9 km², najvišji vrh pa bi presegel 2000 metrov. Na vznožju in na pobočjih gora bi bila postavljena različna turistično zabaviščna infrastruktura, razdeljena po tematskih področjih (plezalne stene na južni in smučišča na severni strani), planinske koče z raznovrstno gostinsko ponudbo in ustrezen potniški terminal za parkiranje zasebnih avtomobilov in turističnih avtobusov. Z gorami bi pridobili dodatna smučišča, ki jih v regiji nedvomno primanjkuje, ob jezeru bi lahko uredili priveze za plovila, v zimskem času bi pa jezero nudilo neomejene možnosti za razvoj hokeja, drsanja in drugih tovrstnih zimskih športov. Predvsem pa je potrebno izpostaviti atrakcijsko vrednost tovrstnega projekta, saj bi bila to edina umetna skupina gora z jezerom v tem predelu panonske nižine in bi definitivno pritegnila na ta račun veliko število obiskovalcev.
3.1.35. 5 Učinki projekta
Pozitivne učinke izvedbe projekta je možno videti na naslednjih področjih: ustvarjanje novih delovnih mest (pribl. 200 zaposlenih – neposredno in posredno vezanih na investicijo), oblikovanje novih turističnih produktov, s čimer bi se dodatno popestrila obstoječa turistična ponudba v tej regiji, dodatne možnosti za mala in srednje velika podjetja, hitrejši razvojni cikel turizma v tej destinaciji in posredno ugodni učinki na gospodarski razvoj celotne regije.
Toliko do l. 2023. V naslednjem planskem obdobju pa bi morda veljalo razmisliti o vzpenjači med slovenskim jadranskim otokom in najvišjim vrhom Prekmurskih Alp.
Robert Turk
Malija 77, Izola