Siol.net - Jure Gregorčič: Knjižni prvenec enega izmed najboljših alpinistov moderne dobe Steva Housa je prava literarna prvenstvena smer. To je osebna zgodba, v kateri mit prvinskega alpinizma znova postane realnost.
Ameriški alpinist Steve House je v tej svoji zgodbi povsem brez olepševanj, brez šamanskih nasvetov, brez poveličevanja in brez posebnega poudarjanja množice smrtnih nevarnosti v visokih gorah ter podobnih pretiravanj – ki žal mnogokrat, celo v gorniški literaturi, laiku ponujajo povsem drugačne predstave o alpinizmu kot športu in načinu življenja – na preprost, povsem človeški in razumevajoč način razgalil dušo velikega raziskovalca nekoristnega sveta. Knjiga razkriva mnoga spoznanja, lepa in tudi kruta, ter ponuja odgovore, skozi katere želi avtor tako bralcem kot sebi pojasniti, zakaj sploh pleza v velikih stenah najvišjih gora.
To je knjiga, ki bo tudi če jo bo v roke dobil nekdo, ki ni nikoli okusil lepote, mistične privlačnosti in hkrati tudi pogubnosti gorskega sveta, poskrbela, da se bo vsaj enkrat zazrl v smer, kjer se vršaci dotikajo nebesnega svoda, in si vsaj enkrat zaželel svet pogledati od tam zgoraj. To je knjiga, v kateri so besede in misli zapisane v slogu čistega, alpskega načina plezanja, ki na gori ne pusti drugega kot le stopinje v snegu oziroma v knjižnem primeru čist in povsem neizkrivljen alpinistični pečat v bralcu. Na epskem popotovanju bralec spremlja človeka, ki v zanj neznani deželi, naši Sloveniji, prav v gorah najde zdravilo za domotožje in se v desetletju in pol skozi nešteto raztežajev – od Štajerske Rinke prek aljaškega velikana Denalija pa do samostojnega vzpona na divji karakorumski vrh K7 in velikopotezne smeri prek Rupalske stene osemtisočaka Nanga Parbata – prekali v enega izmed najboljših alpinistov sodobnega časa. Knjiga razkriva, kako lahko človek z le trikilogramskim nahrbtnikom v 44 ur trajajočem solo vzponu in sestopu premaga neosvojeni himalajski vršač, kako ameriški plezalec sredi zime in divje stene svojo usodo ob popolnem zaupanju položi v roke slovenskega soplezalca in kako se v težki smeri, kjer se vzpon spremeni v bitko za preživetje, rodi čarobno tovarištvo, ki človeka spremeni na bolje. Zgodbo prežemajo močna čustva, saj avtor brez sramu izpostavi tudi strah in dvome, ki jih v dušo vnesejo neuspeh, boleče poškodbe in smrt, ki konec koncev čaka vse nas, alpinisti pa se njene prisotnosti morda tam zgoraj le bolj intenzivno zavedajo. Slovenskemu bralcu pa Housova zgodba nehote v razmislek ponuja tudi mit o nepremagljivosti Rupalske stene, v kateri se je s pomočjo pogumnih pakistanskih pilotov leta 2005 obrnil naš Tomaž Humar, le mesec dni pozneje pa sta to isto steno preplezala in na vrh Nanga Parbata stopila prav Steve House in njegov soplezalec Vince Anderson.
Nekaj misli iz uvodnika Steva Housa:
"Ko sem stal na najvišjem vrhu, ki sem ga kdajkoli dosegel, se je uspeh razblinil. Kakor mnogi pred mano sem spoznal, da v trenutku, ko menimo, da smo svoj cilj dosegli, tega že izgubimo. Uspeh je prazen."
"Ko se vzpenjam, vem, da bom sestopil. Če se močno navežem na soplezalce, se zavedam, da lahko umrejo. Ko tečem v hrib, mi noge najprej klecnejo, potem ojačajo, na koncu pa spet popustijo. Vsota je enaka ničli."
"Najuspešnejši sem bil takrat, ko sem svojo opremo skrčil na minimum. In na novo opredelil svoje pojmovanje nujnosti."
"Zapomnite si! Preprosteje ko zastavimo stvari, bogatejše bodo naše izkušnje."
Predgovor je v knjigi napisal Reinhold Messner, človek, ki je tudi v podzavesti gorniškega nepoznavalca zapisan kot nekaj izjemno pomembnega, ko beseda nanese na kamniti svet nad gozdnimi mejami. Ta verjetno najbolj prepoznaven globalni alpinistični ambasador Steva Housa predstavi na slikovit način: "V času, ko vsi drugi lezejo na Everest, on pleza prave stvari v pravih gorah."
Končna sodba:
Slovenski alpinisti so preplezali izjemne smeri, se svetu predstavili kot alpinistični vizionarji in domačo književnost počastili s kar nekaj zares osupljivimi knjigami, med katerimi verjetno najbolj izstopa Pot Nejca Zaplotnika. Ob tem pa lahko zapišemo, da je tudi Steve House, ki je v gore vstopil prav prek klasične slovenske alpinistične šole, napisal res bolj ameriško, a kljub temu izjemno zanimivo in predvsem zares iskreno pot onkraj gore.