Dejan Ogrinec: Smo narod gora. In tudi smo gorski posebneži. V državnem grbu imamo namreč stilizirano podobo našega Triglava. In za sveto dolžnost nam je vzpon nanj. In menda je vsak peti Slovenec redni obiskovalec gora. Pa tudi za kulturo nam menda ni vseeno. Menda!?
Besedilo in foto: Dejan Ogrinec
Prejšnji teden se je v Cankarjevem domu v Ljubljani in Domžalah zgodil že tretji filmski festival gorniških filmov. Ali drugi večji, da ne bo zapletov pri številkah. Njegov direktor in kompletni izvajalec, je bil neutrudni in zagnani svetovno znani alpinist Silvo Karo, z obilno pomočjo žene Alme. Častni pokrovitelj prireditve in otvoritveni govorec je bil Janez Janša, sicer velik ljubitelj gora in alpinist.
Videli smo veliko izjemno dobrih filmov, poslušali predavanja takih alpinističnih legend, kot so Poljak Krzysztof Wielicki ali Angleža Mick Fowlerja. Prvi ima za seboj že okoli 47 odprav v Himalajo in to predvsem zimskih odprav, ki so dosti težje in nevarnejše, drugi pa vrsto drznih alpskih vzponov v nižji Himalaji, ki jo večina nas še pozna niti ne. Predavali so tudi naši alpinisti. Legenda Marjan Manfreda, vrhunska alpinista Tina di Batista, Andrej Grmovšek in Miha Valič ter mladi Matej Kladnik. Da ne govorimo tudi o spremljevalnih razstavah. Vse lepo in prav in festival je potekal tekoče, brez napake. Razen …?
Na papirju se bere lepo, češ da smo narod planinstva. Kaj pa kulture? Kajti resnica je na žalost drugačna. V tujini se na tovrstnih festivalih obiskovalcev kar tare, saj so tudi odlična prilika za druženje ali pa, kot je izjavil naš član žirije in režiser Matjaž Fištravec: »da se malce vidi kako se to v resnici dela v tujini. Da se odprejo oči in dvignejo nivoji … Da ne proglasimo vsak domači video že za film in da ni vsak kader že kar filmski kader.«. Pri nas pa je bil obisk želenih kulture kar nekam ubog, posušen, predvsem pa precej medel. In zanimivost: več je ljudi sedelo na filmskih predstavah, kot predavanjih takih svetovnih imen, kot sta recimo Wielicki in Fowler.
 |
 |
S predavanja Krzysztofa Wielickega
Zakaj? Je bilo vreme v gorah (pre)lepo? Padale so izjave, da menda ker je bila obenem tudi razstava nekaj vojaških lutk in filmov? Halo!? Nasvezadnje ta ista vojska »živi« kar nekaj naših vrhunskih alpinistov, ki bi se verjetno brez te podpore države dosti težje prebijali skozi življenje (in tudi alpinistične odprave), kajneda?
Ali zato ker je festival odprl predsednik Janez Janša? Četudi ga morda ne maramo, vseeno je alpinist. In vseeno je predsednik. In če dodamo k uvodu tisto o Triglavu, je tudi on posebnost. Da je predsednik in alpinist obenem. No ja, ne ravno vrhunski, ampak saj ne štejejo samo slednji … za moj osebni okus, s pogleda marketinga in medijske verodostojnosti, odličen pokrovitelj.
In prijatelj »Fištra« ima še kako prav. Ni bilo slabo videti vse te filme. Nekateri filmi na festivalu so bili hudi. Prave poslastice. V nekatere je vložen neverjetni napor med snemanjem (recimo Prvenstveni vzpon). Drugi imajo odlične ideje in zgodbe (Asiemiut, Baffin - dežela otrok, 20 sekund, itd.). Ali pa to, da je možno tudi z manj denarja (in snemalnega pompa) narediti gledalcem všečen in dober film – Svalbard – Špice Spitzbergna (Boštjan Mašera & Kresal) ali Asiemut. Pa bi filme težko izdvajal na »ta dobre in slabe«. Nasvezadnje je bil recimo tudi slovenski film iz arhiva - Hej čez bele poljane, prava osvežitev in v veliko zabavo vseh prisotnih. Vsaj glede na smeh in zabavnost gledalcev sodeč.
Zato lahko zapišem le - Silvo (Karo) samo tako naprej in ne oziraj se na ostale. Kot v steni očitno tudi tu velja rek: delaj tisto v kar verjameš in pa, da si na koncu stene še vedno bližje vstopu, kot robu. Ne odnehaj!