Dnevnik (1980), fotoreportaža: Vojaki med - gorskimi reševalci
Reportaža z ene izmed številnih vaj planinske enote JLA, ki ji poveljuje Slobodan Lončar
»Ni kaj, delajo brezhibno in se odlično dopolnjujejo. Poglejte!« S temi besedami je znani in izkušeni gorski reševalec Emil Herlec iz Kranja komentiral vajo vojakov - planincev, ki so pokazali kako so pripravljeni reševati ponesrečence v gorah. Mudili smo se namreč v enoti, ki ji poveljuje Slobodan Lončar, z njimi pa smo odšli tudi na eno izmed številnih vaj.
»Predvsem morajo biti vojaki - reševalci izredno dobri prijatelji. Zaupati morajo drug drugemu in verjeti, da niti za trenutek nisi sam.« Tako nam je povedal Slobodan Lončar, medtem ko smo opazovali spuščanje po skali.
Delo v skali, pomoč tovarišem na vrhu in na tleh. Vse mora biti brezhibno povezano in utečeno. Na sliki: Emil Herlec z mikrofonom radijske postaje v roki daje potrebna navodila.
Počasi in korak za korakom. Tokrat je bila poškodba namišljena, a se lahko zgodi, da bo šlo jutri že zares. Zato je tudi redno urjenje resno in odgovorno, saj skala ne odpušča napak.
Napak ne sme biti zlasti pri takih akcijah, ko reševalec s ponesrečencem premaguje prepad med dvema skalama. Posebna planinska oprema je narejena tako, da prenese obremenitve 2000 kilogramov.
Ko je ponesrečenec na trdnih tleh, ga prevzamejo drugi vojaki in varno odpeljejo v »akiju« — posebnem planinskem čolnu, ki je skonstruiran prav za te namene.
Splošnega ljudskega odpora ni in ne more biti brez tesne povezave vojakov in prebivalstva. To se odraža tudi v skupnih vajah in reševalnih akcijah vojakov - reševalcev in v tem primeru gorskih reševalcev iz Kranja. Eni in drugi so enako doma v vojašnici kot v planinskem društvu v Kranju. Na sliki: gorski reševalec iz Kranja rešuje vojaka.
Foto: Marjan Ciglič in Toni Perič
Dnevnik, 1. marec 1980