Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Primorske stene - 27.12.10

Peter Podgornik: Zadnje moči v odhajajočem letu smo zbrali za pripravo prispevka o malo obiskanih stenah na povečini senčni strani kratke doline, kjer je kljub enostavnemu dostopu ostalo skoraj gotovo še največ prostora za nove smeri v primorskih stenah.

Zgodovina se je v zadnjih sto letih v tej mejni dolini močno poigrala z ljudmi in naravo. Čudovite sončne pašnike je spremenila v vojne poljane, grebene v utrjene položaje, kjer so zaman padale mlade glave za čast in slavo osivelih monarhov, ki se niso zavedali, da so tudi cesarstva minljiva …

Kanimnske gore, spredaj dolina Možnice - foto Peter Strgar

Stene v Kaninsko – Možniškem robu
Dolina Možnica je slepo črevo oziroma stranski – zahodni rokav doline Koritnice, ki s severa spušča svoje vode proti Bovcu. Kratka dolina z istoimenskim potokom je obdana s strmimi, poraščenimi stenami in z vrhovoma Črnelskih špic v koncu. Desno od njih pripelje iz Možnice steza skozi Korita na sedlo Čez Brežič, od koder se spušča proti Jezerski dolini, levo pa so še vidni ostanki stare steze pod malo Črnelsko špico, ki vodi proti Kaninskim podom.

Najbolj obiskana vrhova nad dolino Možnica sta gotovo Veliki vrh (Rombon) in Jerebica. Pot iz Bovca preko planine Goričica na Veliki vrh se nadaljuje za grebenom manj izrazitih vrhov vse do Velike Črnelske špice in naprej proti Kaninu. Na Jerebico pelje pot daleč skozi dolino Možnice, od koder se strmo dvigne proti Jezerskemu sedlu, kjer se združi z potjo iz Jezerske doline.

Dolina ne deluje preveč alpsko, na dnu jo krasi gost listnat gozd, nad katerim v strmih pobočjih že začutiš duh Mediterana. Strme, povečini kosmate stene, ki se bočijo nad njo, pa predstavljajo resen plezalni zalogaj posebne vrste.

Obiskovalcem spletišča smo že pred časom predstavili stene na sončni strani doline, Jerebico, Gorenji Krivi rob in Veliki Snežni vrh. Sedaj je na vrsti severovzhodno – le zjutraj obsijano ostenje, ki se vleče z Velikega vrha preko Vrh polic, Prišnje gore, Vrh Ribežnov in zaključi v strmem, razdrapanem pobočju Male Črnelske špice. To je stranski, jugovzhodni krak glavnega kaninskega grebena, ki se zaključi na Predelu. Zaradi neizrazitih vrhov v vršnem grebenu in različnemu imenovanju le-teh je včasih težko določiti, kam kaj spada.

Tam, kjer so stene najbolj kosmate, so že davno za gamsi in kozami lazili domačini. Neumorni raziskovalec gora Henrik Tuma naj bi bil prvi turist, ki je v spremstvu zvestega vodnika Ivana Černute – Voznika preplezal severno steno Velikega vrha in vzpon primerno predstavil. Že pred tem je v družbi Jožeta Mrakiča – Melevšca z Bovca raziskal svet okrog Črnelskih špic in sestop skozi Korita v Možnico. Sledili so redki vojaki v času prve svetovne morije, katere ostanki so še vedno vidni naokrog. Med obema svetovnima vojnima zasledimo v steni Velikega vrha novo smer Italijanskih plezalcev. Po drugi svetovni vojni in vse do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je ostenje večinoma samevalo pod budnim očesom graničarjev. Občasno je zaživela pot skozi strogo varovano dolino, po kateri so hiteli proti zahodu prebežniki vzhodnih držav, v nasprotno smer pa švercerji, ki so prinašali, kar je bilo na vzhodu težko najti po trgovinah.

Pravo nasprotje pogostemu obisku plezalcev v sončni, južni steni Jerebice, ki je nedvomno ena glavnih med stenami daleč naokrog, je izredno redek obisk posameznih navez v senčnem - severovzhodnem ostenju doline. Plezalcem je postalo hitro jasno, da so stene zaradi močne poraščenosti in krušljivosti drugačne, resnejše, primernejši cilj za zimsko plezanje. Redka izjema je stena Prišnje gore, kjer je v ozkem skalnem pasu speljanih par zahtevnih smeri.

Kljub temu, da je danes v ostenju na levem bregu doline Možnice preplezanih že kar nekaj smeri, še vedno čakajo lepe naravne linije na raziskovalce novejše generacije, ki bo imela tu še veliko dela.

Bojan Počkar, posnetki iz arhiva Mihe Kajzelja in Simone Škarja

Med pripravo prispevka o stenah nad Možnico sem velikokrat pomislil na Bojana Počkarja doma iz Prenja blizu Ilirske Bistrice. V mojem arhivu sem našel njegove podatke o novih smereh v Možnici, ki sem jih z veseljem in spoštovanjem do njega pripravil za splet. Bojan je bil zelo obetaven strokovnjak na gozdarskem področju, prav tako pa je bil zelo uspešen gornik. Z gotovostjo lahko rečem, da je bil plezalec velikih sten in prava pustolovska duša. Težke proste ponovitve in številne nove smeri v naših gorah so ga odnesle v širni plezalni svet. Tam se ni izgubil v čredi povprečnežev, ampak je iskal in našel številne nove izzive. Klic divjine ga je poleg evropskih gora zvabil v Ande, Kanadsko Skalno gorovje, Himalajo … Smer Bele sanje v Možnici bo večen spomin nanj, ki skupaj s prijateljem sanja večne sanje v objemu najvišjih sten tega sveta.

Peter Podgornik

V prazničnih dneh vam želimo obilo lepih trenutkov, v novem letu pa predvsem varno in srečno.

Ekipa Primorskestene.com 

PrimorskeStene.com  27.12.2010

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti