Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Raje kot na Everest

Slovenske novice: Legende slovenskega alpinizma

ka.pzs.siLEGENDE SLOVENSKEGA ALPINIZMA
v Slovenskih novicah vsak ponedeljek v sodelovanju s Komisijo za alpinizem PZS.

Vanja Matijevec je bil član legendarne odprave na najvišjo goro
S soplezalcema je pri nas kot prvi preplezal zaledeneli slap

Vanja Matijevec
KRANJ • Vanja Matijevec je alpinist zlate generacije slovenskih himalajcev. Njegov najodmevnejši dosežek je iz leta 1981, ko mu je s Frančkom Knezom uspelo po novi smeri doseči rob južne stene Lotseja, ki je dotlej veljala za nepreplezljivo. To je bil dotlej najtežji vzpon v Himalaji. Bil je tudi član legendarne odprave na Everest leta 1979, a se je vrhu odrekel, saj je odhitel na pomoč soplezalcem in dvema rešil življenje.

V alpinizem ga je pripeljalo naključje. V mladih letih je delal v tovarni Color v Medvodah in med nočno izmeno mu je že izkušeni alpinist Jože Hočevar rad pripovedoval o dogodivščinah iz sten. Lepega dne ga je vprašal, ali bi šel z njim plezat. Najprej ga je zvlekel na šmarnogorski Turnc, nato pa še v velike stene.

Image
Za Vanjo Matijevcem, ki je tudi gorski reševalec, gorski vodnik in inštruktor alpinizma, je okoli 30 prvenstvenih smeri in neznano število plezalnih vzponov, saj si jih je leta 1981 prenehal zapisovati. »Alpinizem zame nikoli ni bil zbiranje dosežkov, ampak bolj zgodba in dogodivščina, ki jo je zelo lepo doživeti,« pripoveduje 75-letni Gorenjec, ki je otroštvo preživel v vasi Dolina pri Tržiču in na Golniku, zadnjih deset let pa se je ustalil v Kranju.

Dogodivščin se mu je nabralo toliko, da bi jih lahko napisali v več nadaljevanjih. Mnogo je bilo tudi takšnih, ko ne bi stavil niti nekdanjih pet par, da bo ostal živ, se smeje. Ko sta s soplezalcem plezala Raz Mojstranških veveric v Sfingi v Triglavski steni, ju je v predzadnjem raztežaju dobil snežni vihar. Še zdaj ne ve, kako jima je uspelo splezati čez tisti led in sneg do roba stene, zelo dobro pa se spominja, da sta premražena sedela na peči v Aljaževem domu v Vratih in spila vsak po šest žganjic. Kljub temu nista bila niti malo pijana.

Prav tako divja zgodba je bila v Druju nad Chamonixom, ko jih je malo pod vrhom dobila nevihta. »Strele so tako sekale okoli nas, da smo se ob dotiku stene počutili, kot bi prste vtaknili v štekdozo. Takrat sem si rekel, da je moj vlak zagotovo odpeljal,« se spominja.

Padla ideja, padel Lucifer

Vanja se je za vedno vpisal v zgodovino kot pionir lednega plezanja, saj je s soplezalcema Ladom Vidmarjem in Blažem Oblakom leta 1979 preplezal naš najbolj znan in sploh prvi preplezani ledni slap – Lucifer v Gozdu - Martuljku.

Image
Kako so pomislili, da bi preplezali zaledenele slapove? »Ah, to je pa tako naključje, da mi je kar nerodno povedati. Prej smo že v Franciji preplezali nekaj lednih smeri, nekega dne pa smo se namenili pozimi plezat v Špik. Ustavilo nas je slabo vreme, močno je snežilo, in ko smo se vračali, je padla ideja, da bi preplezali zaledeneli slap. In smo šli ...«

Z veliko muko je splezal en raztežaj, pri tem je uporabil celo lojtrice, to je pripomoček za tehnično plezanje. »Nato smo ugotovili, da ne bo šlo, pustili vrv v slapu in se vrnili naslednji teden. Takrat nam je kar šlo, predvsem Lado se je izkazal v najbolj navpičnem delu. Tam smo si pomagali celo tako, da smo rokavice položili v od vode narejene šalčke in rokavice so primrznile v led,« opisuje njihovo improvizirano ledno tehniko.

Skoraj na Everestu

Leta 1979 je zelo malo manjkalo, pa bi kot član jugoslovanske odprave pod vodstvom Toneta Škarje osvojil najvišjo goro na svetu. Z Borutom Bergantom in Ivčem Kotnikom so bili predvideni kot tretja in zadnja naveza, ki naj bi poskušala priti na vrh. Vendar pa so vzpon opustili, saj so odšli na pomoč Stanetu Belaku Šraufu, Stipetu Božiću in Ang Phuju, ki so med sestopanjem v snežnem viharju z vrha doživeli peklensko noč na višini nad 8000 metri.

»Ko smo po radiu slišali Šraufov glas, nam je bilo jasno, da sami ne bodo zmogli sestopiti. Takoj smo jim šli na pomoč. Našli smo Šraufa, ki ni bil več sposoben pomagati Stipetu, nato sem se povzpel do Stipeta, ki je izgubil derezo in je bil le še nemočno privezan na koncu vrvi, privezane na cepin ... Nekako sem ga spravil do preostalih, vmes pa je na žalost spodaj zdrsnil Ang Phu,« obuja spomine na reševalno akcijo in na tragedijo, ki je zaznamovala sicer zmagovito odpravo. »Šrauf se nam je kasneje v joku opravičeval, ker nam je odžrl vrh, pa sem mu rekel, naj se gre solit in da ne rabim nobenega vrha. Veliko več je vredno, če nekomu rešiš življenje,« še doda.

Alpinist postal čarovnik

Najtežja in tudi najodmevnejša Vanjeva zgodba pa se je pisala v do takrat še nepreplezani južni steni Lotseja (8516 m). Zaradi izjemnega naklona, dolžine in obilice plazov je delovala pošastno, v zgornjem delu je nad njo visel tisočmetrski previs. Kljub temu sta se jo Franček Knez in Vanja lotila in jo premagala.

Image
Plezanje je bil tako težko in naporno, da Vanja o vsem skupaj še dve leti po uspešni vrnitvi ni mogel ne govoriti in ne pisati. So pa o vzponu vsi tuji in domači mediji pisali kot o fantastičnem in neverjetnem podvigu, s katerim je bil rešen problem Lotsejeve južne stene.

Resno plezanje je Vanja Matijevec seveda že opustil, po najbolj aktivnih letih alpinizma je kot smučarski trener veliko služboval v tujini, od Japonske pa vse do Rusije. V zrelih letih pa je postal – čarovnik! Dva mlada režiserja sta ga namreč prepričala, naj sodeluje v predstavi Starci z elementi iluzionizma, v kateri izginevajo ljudje in stvari. »Imeli smo celo okoli 20 ponovitev predstave in moram priznati, da smo se imeli zelo lepo,« sklene legendarni himalajec. N

Ponosen na Trisul

Od svojih prvenstvenih smeri je najbolj ponosen na smer v zahodni steni Trisula, ki so jo splezali od vznožja naravnost na vrh leta 1987. Ob tem so prečili še tri vrhove, Sandi Marinčič in Vlasta Kunaver pa sta se z vrha spustila z jadralnim padalom, kar je bil ženski svetovni višinski rekord.
Strele so tako sekale okoli nas, da smo se ob dotiku stene počutili, kot bi prste vtaknili v štekdozo
.

Slovenske novice, 26.10.2021 04:00
Raje kot na Everest je šel reševat prijatelje

BULET LEGENDE PLEZANJA

Image

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti