Slovenske novice - Tina Horvat: ... v planinskih kočah
GLASNE ZAHTEVE
Vse glasnejše so zahteve, da bi štirinožnim ljubljenčkom dovolili vstop v postojanke. Oskrbnik Orožnove koče Franci Beguš: Za njimi ostajajo dlake, nekateri se jih bojijo.
V koronskem obdobju, v katerem številni dolinski živelj, vključno s hišnimi ljubljenčki, dre v gore, so se ponovno razplamtele živahne debate o tem, zakaj naši štirinožni najboljši prijatelji še vedno ne spadajo v planinske koče.
Razprave o tem so že stara zadeva, vendar pa z vedno večjim obiskom domačih gora dobivajo tudi vedno večje razsežnosti. Hišni red po planinskih kočah pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS) za zdaj psom ne dovoljuje vstopa, zadnje čase pa mnogi vse bolj glasno zahtevajo za svoje ljubljenčke občutno več pravic in razumevanja, kot so jih bili deležni do zdaj. Ne le da bi radi skupaj posedeli v notranjosti koče in kaj pojedli, želijo si tudi, da bi jim bilo dovoljeno spati v sobah.
Živali tam nimajo kaj iskati
Po gorniških forumih tako lahko najdemo ogromno zgražanja nad omejitvami pri nas, medtem ko naj bi se povsod drugje v tujini kužkom veliko lepše godilo. Posamezniki v dokaz celo objavijo fotografije svojih kužkov, ki spijo kar na postelji v planinski koči. Na mnenja tistih, ki bi jih to motilo, ne dajo prav veliko, prepričani so, da se njihovim pasjim prijateljem dogaja velika krivica.
Pri tem krovno planinsko organizacijo PZS pozivajo k novi ureditvi te problematike in predlagajo, naj v planinskih postojankah za pasje obiskovalce uredijo pesjake in (ogrevane) prostore ter dovolijo, da bi psi lahko z lastniki spali v sobah. Prav tako PZS pozivajo, naj se zgledujejo po sosednjih državah in označijo, katere koče so do psov prijazne in katere ne. Po vzoru certifikata do družin prijazna koča predlagajo tudi podobnega – do psov prijazna planinska koča.
Franciju Begušu, oskrbniku Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo v Bohinju, se zdijo zahteve tako imenovanih pasjeljubcev povsem neprimerne, saj pes v planinski koči nima kaj iskati. Sam ima rad živali, tudi več psov je imel in z njimi veliko hodil po hribih. Tudi pred Orožnovo kočo so psi zelo dobrodošli, a vendar po njegovem mnenju v notranjost ne sodijo: »Planinske koče niso prilagojene za pse. Ti se praskajo in puščajo dlake, v kočah pa nimamo možnosti, da bi za njimi dobro počistili. Nekateri ljudje so alergični, drugi se jih bojijo, nekatere pač moti njihova prisotnost. Predstavljajte si, da je v majhnem prostoru 25 ljudi in deset psov,« se odločno zavzema za nadaljevanje dosedanje prakse.
80 odstotkov psov ni na povodcu.
Najbolj ga motijo tisti, ki bi radi s psom v koči prespali. To se mu zdi popolnoma sprevrženo: »Ni prav, da lastniki psov posiljujejo druge s svojimi ljubljenčki. Problem je v tem, da mislijo samo nase. Ker če bi razmišljali o drugih, potem sploh ne bi pomislili, da bi njihov pes spal v sobi. Slišal sem za koče, kjer jim dovolijo, da prespijo v zimskih sobah, tam pa jim mnogi lastniki, ki so živali počlovečili, kot doma pustijo spati kar na ljudem namenjenih ležiščih.«
Na druge se ne ozirajo
Problem je v tem, nadaljuje Beguš, da se samo manjši del obiskovalcev drži pravil. Opaža, da kar osem od desetih psov ni privezanih, sedem od desetih jih ne prinese s sabo posodice za vodo, najhuje pa se mu zdi, da s svojimi ljubljenčki hodijo po hribih v največji vročini. »V hribe prihajajo mnogi ljudje, ki jih prav malo brigajo drugi, vsi se ozirajo samo nase. Preprosto ne razumejo, da gre za planinsko okolje, kjer je drugače kot v dolini. Vsi bi radi imeli v gorah dolinsko udobje, a to pač ne gre. Lepo je imeti psa, a to je tudi velika odgovornost in lastnik se mora marsičemu prilagoditi. Če imaš psa, pač ne boš mogel prespati v planinski koči,« je prepričan.