Slovenske novice - Tina Horvat: ... za zdrse v prepad
V gorah se to zimo kar vrstijo nesreče
Slaba oprema, neizkušenost in slikanje
LJUBLJANA • Pretekli konec tedna se je v slovenskih gorah dogajalo prav to, na kar reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), alpinisti in mediji opozarjamo že od začetka tega leta, ki se bo po vsej verjetnosti v zgodovino zapisalo kot najbolj smrtonosno doslej. Že januarja so se smrtno ponesrečili kar štirje planinci, 29 se jih je poškodovalo, število intervencij gorskih reševalcev pa je bilo za tretjino večje kot januarja lani.
Še nikoli pozimi ni hodilo v gore toliko ljudi, predvsem tako slabo opremljenih. Poleg tega se določenih tur nad 2000 metri, ki so pozimi primerne le za alpiniste ali zelo izkušene gornike, lotevajo mladi navdušenci, ki mislijo, da so z nakupom dobre opreme, predvsem 12-zobih derez, cepinov, čelade in pasu, naredili vse, nimajo pa nobenega znanja o orientaciji in gibanju po zahtevnem terenu.
Na tiskovni konferenci prejšnji teden so gorski reševalci opozorili še na nov fenomen – mnogi hodijo v gore, da se slikajo na vrhu in to objavijo na družabnih omrežjih. Zaradi tega se je zgodil zdrs na Vrtači pred osmimi dnevi, ko so trije planinci na najbolj strmem mestu iskali najboljši motiv za fotografijo. Ko je t. i. fotograf odložil cepin in rokavice, je izgubil ravnotežje in zdrsnil v globino.
Hrvata obtičala v grapi
A na žalost nobeno opozorilo ne zaleže, nesreče se še kar vrstijo. Mnogi prav izzivajo usodo, kot da jim ni mar za svoje življenje, in tako je bilo tudi minuli konec tedna. Najprej so v četrtek popoldne reševalci Gorske reševalne službe (GRS) Tolmin posredovali in s helikopterjem odpeljali v dolino 23-letno planinko, ki se je v visokogorje podala s tako imenovanimi urbanimi derezicami, namenjene so sicer za hojo do gozdne meje in po manj strmih površinah, pa ji je na zaledeneli poti med Voglom in planino Razor zdrsnilo.
Naslednji dan po zdrsu so člani GRS Tolmin na straneh GRZS zapisali: »In vsa naša opozorila so kot bob ob steno ...
Reševalci ugotavljamo, da je bil tudi tokrat vzrok nesreče zdrs pri sestopu zaradi uporabe derezic in smučarskih palic. Pobočje na kraju sestopa je zelo strmo, trda, mestoma poledenela podlaga je prekrita z novo zapadlim snegom. Gorski reševalci znova opozarjamo vse planince, da je v zimskih razmerah, kot so trenutno v gorah, za varno hojo obvezna pravilna uporaba cepina in pravih derez.«
V soboto so člani GRS Kranjska Gora v zaledeneli Župančičevi grapi v Mali Mojstrovki reševali hrvaška planinca, ki sta zaradi goste megle nekje na sredini obtičala in si nista upala ne naprej ne nazaj. Nepoškodovana so gorski reševalci pospremili na varno do njunega vozila na Vršiču. Ob tem velja opozoriti, da gre očitno za nepoznavanje, saj bi vsak alpinist, ki je kos turi, lahko iz grape izplezal sam.
Brezglavo izzivanje nesreče
»V bistvu se hočejo vsi zgledovati po alpinistih, plezalcih, nihče pa ne bi šel v dolgotrajen sistem izobraževanja kakor pravi alpinisti. Ljudje kupijo opremo in že mislijo, da so supermani. In ko splezajo grapo ali dve, so že strokovnjaki. Čeprav večina ne prizna, da jih je bilo strah. Opreme za varovanje nimajo, ker je ne znajo uporabljati. Gledajo pač alpiniste, ki veliko plezajo brez varovanja, predvsem lažje in popularne smeri. Ampak s plezalnim pasom in opremo za varovanje na sebi ter vrvjo v nahrbtniku. Ker nikoli ne veš, kaj te čaka na turi. Pa z veliko kilometrino ter brez strahu, vendar s spoštovanjem do gora. Ne razumem, kako je tako težko vložiti nekaj v izobraževanje in lastno varnost, ko pa je življenje največja vrednota, ki jo imamo, vendar se tako neodgovorno obnašamo do njega,« pove Boris Strmšek - Strmina, alpinistični inštruktor in vodnik UIMLA.
Za zmanjšanje števila nesreč in posredovanj gorskih reševalcev ima Strmšek tudi dober recept – plačljivo reševanje, tako kot povsod po Alpah. »Nikjer v tujini ne rinejo ljudje v gore tako brezglavo, brez opreme, predvsem pa brez izkušenj kakor pri nas, obenem pa niso niti člani gorniške organizacije. V alpskih državah zagotovo ne, ker je reševanje drago in imajo ljudje bolj zdrav odnos do gorništva. Če želiš nekaj nad svojimi sposobnostmi, najameš vodnika ali pa greš v gorniško šolo,« je prepričan.