Slovenske novice - Tina Horvat: ... skupaj napisala knjigo
Trideset let po skupnem vzponu na Everest sta skupaj napisala tudi knjigo Zakonca Marija in Andrej Štremfelj sta se zaprla v hiško iz starih časov
KRANJ • Sedmega oktobra 1990 sta Marija in Andrej Štremfelj kot prva zakonca na svetu osvojila 8848 metrov visoki Mount Everest, najvišjo goro na svetu. Trideset let pozneje bo prav na dan izjemnega vzpona izšla njuna prva knjiga Objem na vrhu sveta. V njej sta skupaj, a vsak na svoj način, podoživela skupno pot na streho sveta.
Tako kot vse, kar 63-letna Štremfljeva počneta skupaj, je bilo tudi nastajanje knjige zanju prelepo doživetje. Umaknila sta se namreč v rojstno hišo Andrejevega očeta v Davči in živela kot v starih časih. »Knjiga je korona izdelek. Že dolgo sva si jo želela napisati, a nikoli ni bilo časa. Potem je nastopila epidemija in s tem tudi več časa. Čez poletje sva se lahko umaknila v Davčo in to je bilo izjemno doživetje, saj je hiška čisto na samem, ima starinsko kmečko izbo in krušno peč, v njej ni vode. Življenje v njej je povsem preprosto, kot v starih časih, in vedno, kadar grem tja, si mislim, da grem v 19. stoletje, saj se lahko tam popolnoma odklopim od sodobnih tehnologij,« pripoveduje Marija.
V knjigi rekordov
Štremfljeva sta postala uradno prva zakonca na svetu in se celo vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov, čeprav med pripravami in vzponom nista niti pomislila, da bosta prva.
»Potem pa sva celo postala pravi medijski zvezdi, in ko se je novica razširila po Nepalu, so prihajali novinarji in pisali zgodbe o najinem vzponu. Zanimivo je bilo tudi, ker je bil drugi par na vrhu isti dan in le pol ure za nama, midva pa tega sploh nisva vedela. Ob vrnitvi z gore sva namreč šla do kronistke Elisabeth Howley, ki je sicer beležila vse vzpone, in začela nama je postavljati prav nenavadna vprašanja. Od tega, koga smo srečali, kako je bil kdo oblečen, koliko nas je bilo na vrhu in podobno. Ko sva ji vse podrobno opisala, nama je rekla – vidva sta prva. Sanjalo se nama ni, o čem govori,« se smejeta Štremfljeva.
»Na nobenem hribu še nisva tako uživala kot na Everestu. Vreme je bilo fantastično in kar eno uro smo bili lahko gor. Takrat še ni bilo komercialnih odprav in prav nobene gneče ni bilo,« pove Andrej, naš največji himalajec in edini človek z dvema alpinističnima oskarjema – zlatima cepinoma za življenjsko delo in za vrhunski vzpon. Slednjega je prejel leta 1992 za ekstremni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge, življenjskega leta 2018. Seveda je tudi prvi Slovenec, ki je z Nejcem Zaplotnikom v jugoslovanski odpravi leta 1979 osvojil Everest. Po poklicu profesor telesne vzgoje je že dobro leto upokojen, prvega septembra pa se mu je v pokoju pridružila tudi žena, profesorica biologije, ki je stala na štirih osemtisočakih in je prva in edina Slovenka na Everestu, tretja Evropejka in 13. na svetu.
Za marsikoga bi bil vzpon na Everest največji življenjski dosežek. Množice, ki ga oblegajo zadnja leta, so pripravljene za vodenje na vrh plačati pravo premoženje, pri tem pa zaradi pomanjkanja alpinističnih izkušenj tvegajo življenje. A za Marijo in Andreja, ki sta ponosna na tri otroke in tri vnuke, je bila to le ena od življenjskih prelomnic. Ne pa najpomembnejša. »Najin Everest je najina družina. Kaj bi nama najvišja gora na svetu, če ne bi bilo najinih otrok in vnukov,« v en glas zatrjujeta. Marija pove, da je bil Everest sicer res izjemna izkušnja in da je na ta račun dobila več možnosti za izredne dopuste. Poleg tega sta postala bolj prepoznavna, a Andrej takoj doda, da je slava pač zelo hitro pokvarljiva roba in da se od nje ne da živeti.
Sprta zaradi medveda
Marija in Andrej Štremfelj sta zakonca rekordov, izjemna pa je tudi njuna dolga zakonska sreča. Letos praznujeta 40 let, odkar sta vstopila v zakon. Še vedno se sprehajata z roko v roki. Ko ju povprašamo o skrivnosti njunega zglednega odnosa, se nagajivo spogledata in priznata, da se seveda tudi kdaj spreta. »Seveda se dogaja, da se ne strinjava, in takrat je pomembno, da eden popusti. A to ne sme biti vedno isti, vsak mora kdaj. Zelo dobro se spomnim, kako sva šla pred nekaj časa na turno smuko čez mejo in zagledala sveže medvedove stopinje. Jaz nisem hotela več naprej in Andrej je bil zelo jezen in sva potem celo pot domov molčala,« pripoveduje Marija.
Njun zadnji podvig, Objem na vrhu sveta, je poleg opisa vzpona na Everest tudi nekakšen vodnik po njuni zakonski sreči, ki jo je krojila skupna ljubezen do gora. V uvodu sta vsak po svoje opisala, kako sta ju zaznamovali dve izkušnji: Marijo smrt njene sestre Barbare v gorah, Andreja pa odhod v najnevarnejšo evropsko steno na gori Eiger takoj po rojstvu hčerke Katarine.
»Zdaj je knjiga tu in v njej ni toliko tehničnih podrobnosti, ampak iz nje diha najin odnos. Vsi, ki so jo doslej prebrali, so ugotovili, da je res nekakšen učbenik najinega življenja,« sta sklenila Štremfljeva, ki se po upokojitvi še bolj posvečata gorskemu vodništvu, saj sta oba gorska vodnika. N
Najin Everest je najina družina. Kaj bi nama najvišja gora, če ne bi bilo najinih otrok in vnukov.